Preden se odpravimo na plovbo po Jadranu, se moramo prepričati kakšne so omejitve pri plovbi, kako daleč od obale in s kakšnimi hitrostmi lahko plujemo. Kršenje omenjenih predpisov je najpogostejši vzrok za pomorske nesreče in so tudi najpogostejši razlog za izrekanje kazni v pomorskem prometu.
Zakonodaja se v posameznih državah razlikuje. Razlika je že pri plovbo po vzhodni jadranski obali in sicer med predpisi v Sloveniji in na Hrvaškem. Nepoznavanje predpisov vas ne bo obvarovalo kazni.
Omejitve plovbe ob Slovenski obali
|
Definicija plovil - Slovenija Čoln je plovilo, ki meri v dolžino do 24 m. Jahta je plovilo, ki meri v dolžino več kot 24 m in je namenjena športu ali razvedrilu ter sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov. Ladja je plovilo, ki meri v dolžino 24 m ali več. |
Slovenska zakonodaja za plovbo v slovenskih notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ladjam, čolnom in drugim plovilom, razen čolnom na vesla, predpisuje naslednje omejitve:
- Ladje morajo pluti najmanj 300 m od obale.
- Čolni, ko drsijo po vodni gladini, in vodni skuterji morajo pluti najmanj 250 m od obale.
- Ostala plovila morajo pluti najmanj 200 m od obale.
Te omejitve seveda ne veljajo za vplutje v pristanišče in izplutje iz pristanišča ter plovbo v območju pristanišča.
Na območjih, kjer so označena morska kopališča, morajo plovila pluti in sidrati najmanj 50 m od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj na zgoraj navedenih minimalnih oddaljenostih od obale.
V primeru zasidranih plovil ob naravni plaži je treba pluti po zunanji strani in ne med zasidranimi plovili in obalo. V primeru izvajanja potapljaške dejavnosti je treba plovbo upočasniti in pluti na oddaljenosti vsaj 100 m od ustrezno označenega plovila ali signalizacijske boje, ki označuje mesto potapljanja. Prepovedano je ustavljanje ali sidranje na območju plovnih poti in privezovanje ob fiksne ali plavajoče signalizacijske objekte.
| Omejitve plovbe v Sloveniji (klikni na sliko za povečavo) |
 |
   |
Posebni pogoji na določenih področjih
Debeli rtič
Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli stme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje.
Strunjan
Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje.
Rt Madona
Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje in podvodni ribolov.
Sečoveljske soline
Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi. Na območju KPSS je prepovedan ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri.
Omejitve plovbe ob Hrvaški obali
|
Definicija plovil - Hrvaška "Brodica"* je plovilo, ki ni brod ali jahta, meri v dolžino več kot 2,5 m ali ima motor moči nad 5 kW. "Jahta"* je plovilo, ki meri v dolžino več kot 12 m in je namenjeno daljšemu bivanju do 12 potnikov in posadke. "Brod" je plovilo, ki meri v dolžino več kot 12 m in ima več kot 15 BT. *Brodica in jahta sta v hrvaški zakonodaji širša od pojma čoln v slovenski zakonodaji. Na Hrvaškem so zato omejili veljavnost slovenskih pooblastil za jahto. In to niso storili z omejitvijo njene dolžine, temveč z omejitvijo njene bruto tonaže na 30 BT. |
Omejitve glede na oddaljenost od obale
- Ladje morajo pluti najmanj 300 m od obale.
- Jahte morajo pluti najmanj 150 m od obale.
- Motorni čolni in jadrnice morajo pluti najmanj 50 m od obale.
- Na območjih kopališč morajo jahte in čolni pluti najmanj 50 m od ograde urejenega kopališča oziroma najmanj 150 m od obale naravnega kopališča.
- Gliserji in čolni na motorni pogon (velja tudi za vodne skuterje), ko drsijo po vodni gladini, morajo pluti najmanj 300 m od obale. Po vodni gladini ne smejo drseti tudi na področjih, kjer je to prepovedano (ta področja z odloki določajo kapitanije in jih objavljajo v navtičnih publikacijah).
- Smučanje na vodi je dovoljeno na razdalji najmanj 300m od obale.
*kazen za gliseranje v območju 300 od obale se kaznuje s kaznijo do 15.000 HRK (2.000 EUR)
Omejitve plovbe po Hrvaški obali glede na hitrost plovbe
- Na oddaljenosti do 150 m od obale morajo vsa plovila pluti previdno in s hitrostjo, ki ni večja od 5 vozlov.
- Na oddaljenosti od 150 m do 300 m od obale morajo vsa plovila pluti previdno in s hitrostjo, ki ni večja od 8 vozlov.
| Ustje reke Krke |
 |
| Rogozniški zaliv |
 |
| Mala vrata |
 |
| Prehod Mali Ždrelac |
 |
Posebni pogoji plovbe na določenih področjih
Pravilnik o varnosti plovbe v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju RH določa štiri področja v katerih je plovba dodatno omejena.
Ustje reke Krke
Ustje reke Krke je morski prostor ki obsega področje znotraj:
navidezne črte med pomorskima lučema na plitvini Paklena in pomolu Martinska, ki določa notranjo mejo prehoda skozi kanal Sv. Ante, in
južne meje nacionalnega parka »Krka«, stari skradinski most.
Plovni objekti po ustju reke Krke ne smejo pluti s hitrostjo večjo od 6 vozlov.
Izjema je Prokljansko jezero, po katerem lahko plovni objekti plujejo s hitrostjo večjo od 6 vozlov, vendar na oddaljenosti večji od 300 m od obale.
Rogozniški zaliv
Rogozniški zaliv je morski prostor, ki obsega področje, katerega morska meja je navidezna črta med rtom Glavina in rtom Konj, Oštra glava.
Plovni objekti po Rogozniškem zalivu ne smejo pluti s hitrostjo večjo od 6 vozlov.
Mala Vrata
Področje Malih Vrat je morski prostor med otokom Daksa in polotokom Lapad.
Na področju Malih Vrat je prepovedana plovba vsem plovnim objektom, daljšim od 20 m.
Prehod Mali Ždrelac
Prehod Mali Ždrelac je morski prostor omejen s točkami (WGS 84):
44˚00’46,5966”N 15˚15’01,1573”E
44˚00’46,0373”N 15˚15’03,6723”E
44˚00’55,2597”N 15˚15’07,3764”E
44˚00’59,6347”N 15˚15’06,6266”E
44˚00’59,1643”N 15˚15’09,9835”E
Prednost pri plovbi skozi prehod Mali Ždrelac imajo ladje, jahte in čolni, ki plujejo skozi prehod iz severovzhodne strani.
Izjema so potniške ladje na rednih linijah z objavljenim urnikom plovbe, ki imajo prednost pred vsemi drugimi plovnimi objekti.
Dodatne omejitve za jahte; čolne nad 12 m!
Razen v primeru nuje ali varnega manevriranja ladje in jahte ne smejo prehitevati druge ladje oziroma jahte ali pluti s hitrostjo, ki bi lahko povzročila valove, ki bi lahko škodovali ladjam in drugim objektom v prehodu Mali Ždrelac, in ne smejo pluti s hitrostjo večjo od 8 vozlov ter se morajo držati desnega zunanjega roba kanala oziroma plovne poti, če je to varno in izvedljivo.
Čolni in jahte do 30 BT, ne smejo ovirati plovbe ladjam, ne glede na smer plovbe.
Ladje in jahte so pred uplovitvijo v prehod Mali Ždrelac dolžne oddati dolg zvočni signal in najaviti svoj prehod na VHF kanalih VTS sektorja Zadar (VHF CH 12, VHF CH 60).
V prehodu Mali Ždrelac ter neposredno pred njegovim vhodom in izhodom je prepovedano sidranje, jadranje, zadrževanje in ribolov.
