V zadnjih petih letih poslušamo o eni najbolj revolucionarnih novosti v navtiki, o krilih, na katerih plovila skoraj letijo.

Krila (fiols) niso novost, ki je bila odkrita pred kratkim. Prvo praktično uporabo smo zasledili že v poizkusih po drugi svetovni vojni vendar, ki pa niso vodili v nadaljnja raziskovanja in množičnejšo uporabo. Večinoma so bili priča različnim bolj ali manj uspešnim poizkusom. Leta 1990 je podjetje Hobie Cat začelo izdelovati plovilo TriFoiler, ki je bilo sposobno pluti s hitrostjo preko 35 vozlov. Prototip TrFoiler-ja, ki sta ga izdelala brata Dan in Greg Ketterman je postavil hitrostni rekord, ki je znašal 43.55 vozla na progi dolgi 500m. Leta 2001 je jadralec Brett Burvil namestil krilo na svoje plovilo razreda Moth in zmagal na Svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Uporabo kril so v tem razredu kasneje prepovedali. Lata 2008 je francoski Hydroptere prebil hitrostno mejo 50 vozlov in postavil rekord s 51.36 vozla na progi dolgi 500m. Dve leti kasneje je Vestas Sailrocket 2, ki je bil zgrajen le z namenom postavitve novih rekordov, dosegel hitrost 65.45 vozla.

Po letu 2010 so ogromno denarja v razvoj kril, vložila moštva, ki tekmujejo v Pokalu Amerike. Septembra 2012 v Aucklandu je ekipa Team New Zealand na testih s svojim katamaranom opremljenim s krili v realnem vetru, ki je pihal s 17 vozli dosegla hitrost plovbe 40 vozlov, kar je več kot dvakratnih hitrosti vetra. Od leta 2015 je uporaba kril v Pokalu Amerike postala stalnica. Nameščena so na katamarane v razredu AC72 in AC45f.

Kot vidimo, je bila do sedaj uporaba kril več ali manj izjema. Uporabljali so jih na eksperimentalnih, večtrupnih plovilih. Letos pa prihaja Vendee Globe, kjer bomo prvič videli množično uporabo kril na enotrupnih jadrnicah. Na regato, ki se bo pričela 6.11.2016 je prijavljenih 29 tekmovalcev in vsi bodo jadrali na jadrnicah opremljenimi s krili.

Uporaba kril ni samoumevna. Imajo svoje prednosti in slabosti. Odgovora na vprašanja ali uporabiti krila ali ne še ni. Na papirju številke kažejo v prid uporabi. Ker krila povzročijo, da se plovilo v vetru poravna in nekoliko dvigne iz vode, naj bi to omogočilo 10-15% višjo hitrost plovbe pri plovbi z vetrom. Pri plovbi v veter so krila nekoliko manj učinkovita. Jadrnice potrebujejo vsaj 12 vozlov realnega vetra, da se izenači dodaten vodni upor, ki ga med plovbo povzroča krilo.

V 30 letni zgodovini regate plovbe okrog sveta smo srečali številne spremembe na plovilih. Nekatere so bile zaradi varnosti, večina pa zaradi doseganje višjih hitrosti plovbe in postavitve novega, rekordnega časa plovbe okoli sveta. Na prvi solo regati brez postanka okrog sveta je zmagovalec Titouan Lamazou za plovbo potreboval 109 dni in 8 ur. Leta 2013, na zadnji regati Vendee Globe, pa je zmagovalec Francois Gabart poteboval le še 78 dni in 2 uri. Čas je kar 25% boljši. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je dolžina regate, ki jo je preplul Francois Gabart 20% daljša, kot je bila dolžina plovbe na prvi regati. Skratka gre za izjemno izboljšanje časa.

Krila ali angleško foils, imajo pri plovbi podobno vlogo kot krila pri letenju letal. Imajo dva ključna dela, ročico ali gred in konico. Ročica je le del krila, ki drži konico na svoji poziciji. Ključni element je konica, element, ki zagotavlja vzgon. Hitreje kot pluje plovilo, bolj učinkovita je. Opravlja dve funkciji. Dviguje plovilo iz vode, zaradi česar se zmanjšuje upor plovila v vodi, ter pomaga hidravlični kobilici. Skupaj namreč skrbita, da plovilo pluje čim bolj vertikalno, oziroma zmanjšujeta nagib plovila, ki ga povzroča sila vetra na jadra. Bolj kot je jadrnica vzravnana, večja je površina jader v veter in zaradi tega višja hitrost plovbe. Pri plovbi v krmo se hitrost zaradi kril poveča za dva vozla, pri plovbi v veter pa je učinek nekoliko manjši. Krila poleg omenjene funkcije zmanjšujejo tudi guganje plovila, ga stabilizirajo. To je izjemnega pomena pri plovbi z avtopilotom, ker povečuje varnost plovbe.

Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Krila niso tako učinkovita pri plovbi z vetrom in še manj pri plovbi v šibkih vetrovih. V tem primeru je učinek zaviranja plovila zaradi upora kril enako velik, če ne celo večji od vzgona, ki ga krila proizvedejo.

Na letošnji regati Vendee Globe 2016 bo nastopilo 29 skipperjev. Prav vsa plovila bodo opremljena s krili. Vi razen enega imajo vgrajeno že drugo generacijo. Le plovilo Hugo Boss, angleškega skipperja Alexa Thomsona ima vgrajeno prvo generacijo, ker se je pri testiranju poškodoval del trupa, kjer so krila vgrajena in mu niso mogli pravočasno vgraditi druge generacije.

Delovanje kril na plovilu Safran francoskega skipperja Morgan-a Lagravier-a, ki bo nastopil na regati Vendee globe v novembru, si lahko pogledate v spodnjem videu.