Prvih nekaj dni na otoku Barbados je Jasmin izkoristil za spoznavanje otoka. Številni kontrasti so ga pustili z mešanimi občutki. Preden se je odpravil na pot, se je dobro pozanimal, kaj ga čaka na drugi strani Atlantika. Virov dobrih informacij je bilo malo. Imel je občutek, da je otok izjemno turističen, obljuden in drag. Po prvih dneh spoznavanja, si je že lahko ustvaril pravo sliko in ugotovil ,da ni vse tako, kot izveš na daljavo. Življenje na otoku je drago. Že obisk same trgovine je drugačen kot na Kanarskih otokih. Vse je bistveno dražje in pred nakupom se mora človek vprašati ali res potrebuje vse te stvari. Jasmin si je vzel čas in se pogovoril sam s seboj. Kaj je potrebno kupiti in kaj ne? Na primer cena zelenjave dosega štirikrat višje cene kot smo jih navajeni doma. Podobno je tudi s kruhom. Težko je najti takšnega kot smo ga navajeni. Na voljo je 27 vrst različnega prepečenca ali pet vrst sladkih štručk. Vse se prodaja na kos. Ničesar ne morete kupiti na kilogram. Tudi banane vam bodo prešteli. Če tehtajo, potem prodajajo na libr, ki znaša 45 dag. O kilogramih ni ne duha ne sluha. Kupiš, ker misliš, da je cena za kilogram, pa žal ni. Cena je za libro, kar ni niti polovica kilograma. Ko izračunaš ceno, ugotoviš, da si kupil izjemno drago. Seveda se človek vpraša kakšni so zaslužki teh ljudi. Kako si lahko privoščijo kupovati tako drage izdelke? Tudi njihov odnos do denarja je presenetljiv. Do bankovcev se obnašajo vse prej kot, da so kaj vredni in da si za denar lahko kaj privoščijo. Kot da jim ga ni potrebno zaslužiti, temveč raste na drevesih.
"Do sedaj sem videl del predmestja in mesta Bridgetown. Ceste so urejene kot v Sloveniji, morda celo za odtenek bolje. Avtomobili se vozijo po levi strani kot v Angliji ali na Malti. Paleta vozil, ki se premikajo po cesti je pestra. Prevladujejo novejša vozila, vsake toliko pa se na cesti pojavijo takšna, kot smo jih vajeni videti na Kubi. Najem vozila ni ravno poceni. Za manjši avtomobil zahtevajo 70 USD ali več na dan. No avtobusni prevoz ali kar kombiji, ki jih uporabljajo za javni prevoz pa niso dragi.", so bili prvi vtisi Jasmina po prvem obisku glavnega mesta otoka.
Stavbe v predmestju so starokaribskega videza. Nič posebnega. Večinoma so to stare zgradbe, ki so že močno dotrajane in potrebne vzdrževanja. Mesto je lepše. Ni visokih stolpnic. Hiše so nižje in imajo običajno le dva ali tri nadstropja. Ulice v mestu so večinoma enosmerne. Kljub temu človek iz navade pri prečkanju najprej pogleda v levo, čeprav promet teče v naprotno smer in se je potrebno najprej obrniti na desno. Prebivalci mesta so večinoma temnopolti. Oblečeni so zelo solidno, tisti, ki pa delajo v mestu pa celo elegantno. Tu in tam na ulici srečamo tudi berača. Prosijo za denar, niso pa vsiljivi. Bolj kot berači so vsiljivi taksisti. No pa tudi tega se človek kmalu navadi. Niso tako naporni, da bi se jih človek hotel izogibati. Prodajajo pač, konec koncev denar vseeno ne raste na drevesih kot banane. Ljudje so v večini prijazni in izkušnje z njimi so pozitivne. Prav ta boljši del otoka in otoškega življenja je bolj presenetljiv. Pred prihodom na otok ima človek nizka pričakovanja, na koncu pa je lahko prav prijetno presenečen.
In še nekaj o Karibskem morju
Jasmin si je za sidranje v prvih dneh in zasluženi počitek pred nadaljevanjem plovbe, izbral velik zaliv. Zasidral se je približno 500m od obale, kjer pa je bila globina morja še vedno le 10m. Obala je peščeno. No če smo bolj natančni, posuta je z belo mivko. Na pogled izjemno privlačna plaža a mivka je vse kaj drugega kot prijeta. Prineseš jo na plovilo in se je ne moreš več znebiti. Kar naenkrat je povsod. Na krovu, v podpalubju v postelji in kakšno zrno zaide tudi na krožnik. Voda je čista. Turkizna barva vabi na kopanje. Peščena obala je primerna z otoke, ki se lahko na njej brezskrbno igrajo. Temperatura zraka je 29 stopinj, voda pa se segreje tudi na 30. Jasmin je v vodo skočil kar z jadrnice. To je najbolj praktično, saj na krov ne prineseš dodatnih kilogramov mivke. Dno je v celoti prekrito z mivko. Je odlično za sidranje, Sidro dobro drži in prenočevanje na sidru je brezskrbno. Veliko živalskega sveta ni v vodi. Okrog jadrnice plavajo neznane ribice različnih velikosti in barv, želve in morski biči, ki pa se jim je zaradi varnosti bolje izogniti. Tu vedno piha veter. Dosega hitrosti med 15 in 20 vozli. V zaliv stalno prihajajo valovi z odprtega morja in jadrnico ves čas zibajo. Včasih jih je več, včasih skoraj nič Človek se tudi tega zibanja s časom navadi.
"Imam se v redu in se počutim dobro. Kljub osamljenosti, si znam organizirati dan z delom, pohodi po mestu, raziskovanju, največ pa zadnje čase pišem in ustvarjam material za novo knjigo. Dolgčas mi ni, bi se pa vsekakor s kom družil, saj sem družaben človek. Tu bom ostal verjetno nekaj dni, potem pa jo mahnem na drug otok. Najbližji je oddaljen 100 NM.«, je iz eksotičnega zaliva napisal Jasmin.
Po prihodu na otok je Jasmin uredil vse potrebne administrativne postopke in sedaj lahko prosto pluje med otoki. Za bivalno vizo za mesec dni je odštel 100 BAD oziroma zgolj 48 EUR.
1. del - Priprave na otoku Fuerteventura
2. del - Plovba proti Zelenortskim otokom
3. del - zadnje priprave pred prečkanjem Atlantika
4. del - Iz varnega zavetja v Atlantik
Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov
