Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Plovila, ki imajo vgrajen en motor za prenos moči pa skrbi osovina, imajo pri manevriranju svoje posebnosti. Če jih poznamo, jih lahko s pridom izkoristimo in pristajanje postane preprosto.

Zaradi naklona propelerja, pri vseh plovila z osovinskim pogonom prihaja do zanosa krme. Zanos je odvisen od tega v katero smer se vrti propeler pri plovbi naprej. Če se vrti v desno imamo desnosučni propeler in če se vrti v levo imamo levosučni propeler. (Natančno delovanje posameznih propelerjev je opisan v članku Levo in desno sučni propeler in vpliv na krmarjenje. Desnosučni propeler pri plovbi naprej krmo plovila zanaša v desno in pri plovbi nazaj v levo. Ravno obratno je pri levosučnem propelerju. Pri plovbi naprej krmo plovila zanaša v levo in pri plovbi nazaj v desno.

Lastnost bočnega zanosa krme lahko s pridom izkoristimo pri pristajanju s plovilom na bok. Ker desnosučni propeler pri plovbi nazaj povzroča zanos krme v levo, vedno pristajamo na levi bok in pri levosučnem propelerju na desni bok.

Poglejmo si postopek pristanka s plovilom z desnosučnim propelerjem na levi bok.

Pristajanje: desnosučni propeler - levi bok

  1. izberemo mesto pristanka
  2. pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
  3. hitrost plovbe naj bo približno 1 vozel
  4. pod kotom 30º se približamo mestu, kje bomo pristali (slika 1)
  5. ko priplujemo na približno ¼  dolžine plovila do obale, obrnemo krmilo ostro v desno (slika 2)
  6. ročico plina premaknemo v vzvratno in na hitro povečamo plin za kratek čas (1-2s), da ustavimo plovilo (slika 3). Zasuk propelerja bo pri vzvratnem plinu povzročil premik krme proti levi, proti obali. Krmila ni potrebno obračati, ker ne bo imel učinka.
  7. ročico plina premaknemo v nevtralno (slika 4).
  8. privežemo privezne vrvi

Zgodi se lahko, da na prvi pogled nimamo možnosti, da pristanemo na pravi bok. Poizkusimo lahko pripluti do mesta pristanka z druge smeri. V koliko tudi to ni možno, nam ne preostane drugega, kot da pristanemo na desni bok. Zaradi lastnosti propelerja, je manever pristanka na nasprotni bok nekoliko drugačen. Poglejmo si po korakih, kako pristanemo na desni bok s plovilom, ki ima desnosučni propeler.

Pristajanje: desnosučni propeler - desni bok

  1. izberemo mesto pristanka
  2. pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
  3. hitrost plovbe naj bo približno 1 vozel
  4. pod kotom 10-15º se približamo mestu, kje bomo pristali (slika 1)
  5. ko priplujemo na približno ¼  dolžine plovila do obale, obrnemo krmilo ostro levo (slika 2)
  6. hitro dodamo plin v smeri plovbe (naprej) za kratek čas - 1s (max). S tem bomo krmo hitro približali obali (slika 3)
  7. ročico plina prestavimo v vzvratno in ustavimo plovilo (slika 4). Zasuk propelerja bo ustavil odmik premca od obale ter nekoliko odmaknil krmo od obale in plovilo bi moralo stati vzporedno z obalo.
  8. privežemo privezne vrvi

Previdnost ne bo odveč

  1. Manever vedno izvajamo pri minimalni hitrosti. Plovila z večjimi propelerji in močnejšimi motorji že pri minimalnem plinu dosegajo hitrosti plovbe preko 4 vozle. Zato bo potrebno med manevrom pogona večkrat izključiti, oziroma jih uporabiti le v kratkih impulzih. V kolikor bo prišlo do kakršne koli napake, pri majhnih hitrostih povzročimo le majhne poškodbe. Imeli bomo tudi več časa za razmišljanje in ukrepanje.
  2. Preverimo, če je prostor za privez plovila dovolj dolg za naše plovilo.
  3. Preverimo višino pomola in nastavimo bokobrane na primerno višino.
  4. Preverimo globino vode ob pomolu. Če pristajamo v nepoznanem pristanišču, se pravočasno prepričajmo, kakšna je globina ob pomolu. Pogosto se pred pomolom hitro zmanjša in s pogoni lahko trčimo v morsko dno. Določeni pomoli imajo v višini morske gladine ali tik pod njo stopnico. Na bok nastavimo večje bokobrane (okrogle). Oseba, ki je zadolžena za privez vrni na premcu, naj opazuje in obvešča krmarja.
  5. V premeru napake reagirajmo preudarno. Burne reakcije in preveliko dodajanje plina lahko povzroči bistveno več škode, kot preudarna a učinkovita reakcija.

Komentarji