Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Nevihta na morju

V zadnjih letih je vreme vedno bolj nepredvidljivo. Zato je stalno spremljanje vremena ključnega pomena za varno plovbo.

Vse o spremljanju vremena smo napisali v članku Spremljanje vremena. V članku Kako predvideti nevihto na morju smo opisali, kako lahko prepoznamo, kdaj se nam bliža nevihta. Tokrat pa se posvetimo ukrepom, ki jih izvedemo za najbolj varno preživljanje nevihte na privezu, sidru ali med plovbo.

Privez v marini ali luki

Privez v marini ali luki je najbolj varen način za prestajanje nevihte na plovilu, ni pa 100-odstotno zanesljiv. Če se odločimo, da bomo nevihto prestali na privezu, se moramo v marino ali pristanišče odpraviti pravočasno. Pravočasno iz dveh razlogov. Prvi razlog je prostor za privez našega plovila. Ker se večina navtikov v primeru poslabšanja vremena odloči za prestajanje nevihte na sorazmerno varnem privezu, se bo pogosto zgodilo, da bo luka ali marina kmalu zasedena. Če priveza ni možno rezervirati vnaprej, potem je treba vpluti pravočasno, ko bo privez še možno dobiti. Zaradi majhnega števila privezov na najbolj navtično obljudenih območjih hrvaške obale je ob napovedi slabega vremena večina njih že zelo zgodaj zasedena. Če smo na varnem privezu, potem razmislite, ali ni bolje ostati in počakati nevihto, kot pa izpluti in v zadnjem trenutku iskati drug varen privez.

Kako vemo, da prihaja nevihta

Nevihta na morju
S pomočjo radarske slike ali različnih aplikacij (primer: Vreme in radar), lahko predvidimo, kdaj nas bo dosegla nevihta in se pravočasno pripravimo. Rumeni krogi so manjše, oranžne pa večje in močnejše razelektritve)

Drugi razlog za pravočasnost je vezan na vreme. Na privez je treba pripluti pred nevihto. Pristajanje, ko se je nevihta že začela, ni varno. Močni in sunkoviti vetrovi, dež in slaba vidljivost so najpogostejši povzročitelji nesreč med pristajanjem. Zgodijo se lahko tudi izkušenim krmarjem. Če ste na plovbi in ste se odločili, da si poiščete privez, preverite, koliko časa boste potrebovali za plovbo do priveza. Preverite, kako hitro se izbrani lokaciji približuje nevihta in ocenite, ali imate dovolj časa, da pristanete pravočasno. Če se račun ne bo izšel, poiščite drugo možnost.

V našem Vodniku po Jadranu je predstavljenih 90 marin in 350 luk, v katerih lahko pristanete s plovilom. Pri vseh je navedeno, pred katerimi vetrovi nudijo zaščito in pred katerimi ne. Pred vplutjem preverite, ali bo privez v nevihti varen.

Kako ukrepati, ko smo že na privezu

Če smo na privez pripluli pred nevihto, ali pa sploh nismo izpluli, še ne pomeni, da smo varno privezani. V primeru, da smo privezani bočno in obstaja možnost, da bodo vetrovi na privezu povzročili valove, potem privez ni varen. Če bodo valovi visoki, lahko plovilo trči ob pomol in se poškoduje. Bokobrani nas ne bodo rešili. Izplujte pravočasno in poiščite varnejšo možnost. Med nevihto s takega priveza ne bo možno izpluti.

Varnejši privez je privez na muring. Tudi v tem primeru moramo preveriti, ali je plovilo privezano varno. Preverimo, ali je razdalja od obale zadostna. Ko bodo zapihali močni vetrovi, lahko ti potisnejo plovilo bliže k obali, zaradi česar lahko s krmo (če smo privezani s krmo proti obali, drugače premec) trčimo v obalo. Plovilo se lahko poškoduje, prevezovanje ali izplutje bo skoraj nemogoče. (Nesrečen primer prevezovanja na tej povezavi: Močna tramontana potopila katamaran in jadrnico na otoku Olib). Zato pred nevihto primerno skrajšajte muring in podaljšajte privezne vrvi na obalo. Preverite tudi vašo razdaljo do sosednjih plovil. Preverite bokobrane in jih namestite na primerno višino glede na sosednja plovila.

Sidranje

Preživljanje nevihte na sidru je nekoliko bolj stresno kot na privezu v marini ali luki. Ključnega pomena je izbira sidrišča. Večina neviht na vzhodni jadranski obali prihaja iz zahodne smeri. Nevihte lahko pridejo tudi s severozahoda ali jugozahoda, a so manj pogoste. Zato moramo za sidranje izbrati primerno sidrišče, ki nas bo ščitilo pred vetrovi iz zahodne smeri. Ko bo fronta prehajala, lahko predvidimo, da bo zapihala tudi tramontana in se kasneje obrnila na burjo. Zato moramo poiskati sidrišče, ki bo dobro zaščiteno tudi pred tema dvema vetrovoma.

Izklop VHF postaje

Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno

Drugi ključni element je morsko dno. Pomembno je, da sidro dobro drži. Med močnimi vetrovi v času nevihte je pomembno, da sidro drži, ne orje ali ga ne izvlečemo iz morskega dna. Zanesljivost sidranja povečamo s podaljšanjem verige. Če sidramo s priporočljivim razmerjem globina : dolžina verige = 1 : 3, ga za obdobje nevihte spremenimo na 1 : 5 ali še bolje na 1 : 7.

Če nismo prepričani, da bo sidro zdržalo nevihto, se preventivno pripravimo na izplutje. Stalno bdimo nad našo oddaljenostjo od obale in globine morja. Če se ti dve razdalji nepričakovano spremenita, in sumite, da sidro ne drži zanesljivo, prižgite motor, dvignite sidro in izplujte.

V našem Vodniku po Jadranu je predstavljeno več kot 2000 zalivov primernih za sidranje. Vsi so opremljeni s fotografijami (nekateri z videoposnetki iz zraka), tipom morskega dna, kako dobro drži sidro v zalivu in pred katerimi vetrovi je zaliv zaščiten. Pred nevihto preverite, v kateri zaliv je varno zapluti in v katerega ne.

Nevihta na morju
Slika 2: Veter, ki piha iz nevihte, hitro doseže visoke hitrosti in povzroči visoke valove. Obstaja velika nevarnost, da izvlečemo sidro.

Sidranje na plovki

Sidranje na plovki je dokaj varna in zanesljiva možnost za preživljanje nevihte na sidru. Tudi tu si moramo poiskati primerno sidrišče, ki je zaščiteno pred vetrovi, ki jih bo povzročila nevihta. Plovilo privežimo na plovko pravilno. Vrv naj bo povezana direktno na spojko ali vrv pod plovko. Plovila nikakor ne privezujmo na obroček na plovki. Ta ni namenjen privezu plovila, temveč le lažjemu lovljenju plovke. Za povečanje zanesljivosti lahko privežemo dve vrvi. Plovilo privežimo na plovko s premcem. Na ta način bo zračni upor plovila in sila na plovko najmanjša. Kljub temu se moramo zavedati, da se bo plovilo na sidrišču premikalo in ne bo obrnjeno direktno v veter (Preberi več: Gibanje plovila na sidrišču).

Plovba v nevihti

Kadar nimamo možnosti, da se pred nevihto skrijemo pravočasno, smo prisiljeni, da nevihto preživimo na plovbi. Čeprav številni menijo, da je to najbolj nevarno in stresno preživljanje nevihte na plovilu, pa ni nujno tako. Večina jadrnic ima šibke motorje glede na svojo težo. Če smo z jadrnico zasidrani v zalivu in sidro ne drži zanesljivo, smo prisiljeni izpluti. Lahko se zgodi, da bo motor prešibak in nam ne bo uspelo dvigniti sidra in izpluti. Zato je odločitev, da preživimo nevihto na odprtem, logična.

Za plovbo skozi nevihto se moramo primerno pripraviti. Preden se nam nevihta približa, moramo skrajšati jadra na primerno velikost. Bolje je jadra skrajšati nekoliko preveč kot premalo. Skrajševanje jader med nevihto je nevarno in dostikrat nemogoče.

Pospravimo vse v plovilu in na krovu. Preverimo, ali je na krovu vse dobro pritrjeno (pomožno plovilo ...). Vse, kar ni nujno na krovu, pospravimo v podpalubje.

Ko bomo zapluli v nevihto, se bo vidljivost drastično zmanjšala. Ob močnih padavinah se lahko zgodi, da bomo videli le do premca plovila. Preverite, ali v bližini vas pluje še kakšno drugo plovilo. Ves čas spremljajte vašo okolico in bodite pripravljeni na hitro reagiranje. Če skozi nevihto pluje še kakšno drugo plovilo, ga boste opazili šele, ko bo v vaši neposredni bližini. To je lahko na razdalji 20 ali 10 m, lahko pa tudi manj. Več oči več vidi. Če je možno, naj vam med plovbo pomagajo člani posadke in opazujejo okolico.

Izberite najkrajšo možno smer plovbe skozi nevihto. Ker se večina neviht giblje z zahoda proti vzhodu, boste nevihto najhitreje prepluli, če plujete v smeri, iz katere prihaja.

Plovba skozi nevihto na odprtem morju ali oceanu (Jasmin Čauševič - solo jadralec)

Nevihta na Tihem oceanu ni ravno redek pojav, sploh na dolgih pasažah, ko jadraš nekaj dni od enega do drugega otočja. Če te nevihta ujame nekje na sidrišču, se na njo pripravim enako, kot bi se pripravil na Jadranu. Če je napovedana močnejša nevihta uporabim dva sidra, drugače pa samo enega. Predvsem se pa držim pravila, da sidram že v mirnem morju v razmerju najmanj 1:5, v nevihti pa 1:7 (globina x 7 kratnik dolžine verige). Tukaj po navadi  nevihte ne trajajo dolgo. Izogibam se bližine kopnega in bližine grebenov. V kolikor je nevihta močna, se odpravim tri milje stran na odprto. 

Nevihta na oceanu
Nevihta na oceanu (foto: Jasmin Čauševič)

Nevihta na oceanu

Na pasažah je drugače. Spremljam vreme preko satelitskega telefona, ter si prenašam v razne aplikacije Grib datoteke. Z njimi potem ocenim, kako bom plul. Čeprav se včasih ravno pred tabo postavi temen zid in takrat ne moreš nikamor. Najprej  začne močneje pihati, potem prihajajo sunki vetra, ki so bolj pogosti in še močnejši. Za tem začne škropiti, dež se okrepi in v tem primeru nastane zaradi močnega naliva nepregledna zavesa, katera se najkasneje v dveh urah razblini. Tudi valovi se takrat zelo dvignejo in odvisno je od moči vetra, kakšni so in koliko visoki. Dejstvo je, da ujameš pravi čas za krajšanje jader. Prepozno krajšanje vodi v izgubo jader ali celo v izgubo jamborja, kar tukaj ni ravno redek pojav. Najhuje je, če se ti obrne jadrnica, jadra zajamejo vodo in potem je precej težko odrezati jadra v vodi, da se jadrnica postavi na normalno mesto. Zato poskusim vedno ujeti pravi trenutek, ali pa skrajšati že veliko prej, ne glede na trenutno hitrost plovila. Osebno imam takrat odprto genovo, vse pa je odvisno od moči nevihte. Na Atlantiku sem jadral samo z manj kot dvema kvadratnim metra jadra. In še ena slabost oceanov sem spoznal. Ko pride ena nevihta, jih je tisti dan tudi več. Spomnim se, da jih je enkrat bilo celo sedem. To pa zelo utrudi človeka.

Česa ne smemo pozabiti pred nevihto

Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno.

Nevihta je edini razlog, zaradi katerega lahko ugasnemo VHF-postajo na plovilu.

Komentarji