Zadnje iz eTrgovine

20.00€

Iz prve roke od slovenskega jadralca Jasmina Čauševića, ki je sam prejadral Atlantik, Pacifik…

Velenjski jadralec in popotnik Jasmin Čaušević je na svoji 5-letni solo plovbi od Poreča do Nove Kaledonije v Tihem oceanu in njegov cilj je obpluti svet na serijski jadrnici Bavaria 34. Jasmin Čaušević je za nekaj mesecev prekinil svoje jadranje in bo še nekaj tednov v Sloveniji ter bo z nami delil svoje izkušnje.

Jadralci imamo na morju veliko odgovornost. Pa ne samo za plovilo, temveč tudi za svoje življenje in življenje posadke, če si z njo delimo svojo jadrnico. Vsak jadralec v nekem trenutku začne čutiti, da ima vse potrebno znanje, je dober skiper, zna odlično jadrati, pozna motor svoje jadrnic »v dušo«, ampak treba je biti pripravljen tudi na nepredvidljive situacije. Ste pomislili na zdravje, zdravstveno zavarovanje, ladijsko lekarno, pripomočke za primere, ko vam zmanjka plina, vode, hrane…? Tudi kulinariko je treba obvladati, npr. kako ohraniti ribo svežo brez zamrzovalnika za celih 7 dni. Kako izkoristiti EPIRB, AIS, IridiumGO…? Ste jadrali že več dni in noči skupaj? Je res dovolj 500€ na mesec, da se odpravim na ocean?

Na takšna vprašanja pozna odgovore iz lastnih izkušenj in iz izkušenj preko pogovorov z drugimi jadralci slovenski jadralec Jasmin Čaušević, ki bo izvedel »aktivno predavanje« s sodelovanjem vseh udeležencev.

Po predavanju bo Jasmin Čaušević na voljo za jadralski klepet.

  • Datum: Torek, 3.3.2020
  • Ura: 18.00
  • Čas trajanja:  2 uri
  • Cena: 20,00 EUR
  • Omejitev udeležbe!
  • Lokacija: Cesta na Brdo 85, Ljubljana (Poslovna stavba Brdo - vhod iz zahodne strani pri travniku)
  • Zagotovljeno je brezplačno parkiranje.
Predavanje: Kako živeti na oceanu in priprava jadrnice

Zadnji video

Otok Olib - Hrvaška

Otok Olib je eden izmed severnodalmatinskih otokov in je del zadarskega arhipelaga. Pogosto ga omenjajo tudi kot del Silbanske skupine otokov, v kateri so Premuda, Silba in Olib ter nekaj manjših otočkov in grebenov. Na njem je le en kraj, ki nosi enako ime kot sam otok. S celino je povezan s trajektom in redno ladijsko linijo, ki pristaja v Zadru. Kljub temu da se je na otok možno pripeljati z vozilom, pa na otoku ni cest. Vozilo je treba parkirati v luki, druge poti pa so prevozne zgolj z električnimi golfskimi avtomobili ali najbolj priljubljenim prevoznim sredstvom domačinov, motokultivatorji.

Zgodovina

O Olibu govorijo že stari Grki. Omenjajo ga kot naselje z imenom Aloip. Da je bil otok poseljen že prej, pa so pokazale najdbe na otoku. Predvidevajo, da so na otoku živeli že v času Ilirov. Stara naselja so ležala na območju današnjega kraja Olib. Predvidevajo, da so otočani kraj izbrali zaradi bližine obeh strani otokov, današnje luke Olib in manjše luke Samotovac na vzhodni obali otoka.

V času Rimskega imperija se je na otoku razvil nov kraj z imenom Aloip na polotoku Arat, ki zapira zaliv Sv. Nikola. Na tem območju so našli lončevino. Nekoliko severneje, ob zalivu Banve so odkrili ostanke velike posesti iz časa 1. stoletja našega štetja. V neposredni bližini so ostanki pokopališča, ki naj bi nastalo okrog 4. stoletja, in ostanki utrdbe.

Za zdaj še ni jasno, ali so na otoku obstajale različne naselbine v istem času. Dokazov, ki bi to potrdili ali ovrgli, še niso našli.

Sveti Nikola, Olib, Hrvaška

Otok so v 7. stoletju našega štetja poselili Hrvati. Zaradi nestabilnih razmer v času srednjega veka so poseljevali le območje imenovano Gradine. Starokrščanski samostan je bil v zalivu Banve vse do 19. stoletje. Cerkvica Sv. Nikole pa se je obdržala do danes in še vedno stoji v istoimenskem zalivu. V 15. stoletju so se na otok priselili ubežniki pred Turki. V 16. stoletju so zgradili obrambni stolp, ki je služil za obrambo pred pirati. V 17. stoletju je Beneška republika otok prodala Zadarski družini Lantana, ki pa ga je kmalu prodala naprej. Domačini so leta 1900 otok odkupili od takratnega lastnika Filipija. V tem obdobju naj bi na otoku živelo okrog 1500 prebivalcev, kar je verjetno tudi najvišje število v zgodovini otoka.

V 20. stoletju je bil otok del kraljevine SHS. Bil je izjemno zapostavljen, zaradi česar se je večina prebivalcev izselila. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni.

Kljub razvoju turizma si otok še ni opomogel. Še vedno se več ljudi z otoka izseli, kot priseli. Med zadnjim štetjem leta 2001 je na otoku uradno živelo le še 147 ljudi.

Olib danes

Na otoku je danes uradno prijavljenih 147 oseb. Število ljudi, ki dejansko živijo na otoku, je verjetno še manjše. Številni otočani oddajajo apartmaje, ki so v poletni sezoni večinoma zasedeni. Vse dogajanje je skoncentrirano na kraj Olib, še bolj natančno, na samo luko. V njej so prijeten lokal s teraso, tri gostilne in lepa peščena plaža. Če se sprehodimo po ozki ulici, pridemo do trga z zbiralnikom vode in cerkvijo. Glede na njeno velikost je jasno, da je včasih na otoku živelo bistveno več ljudi kot danes. Iz kraja vodijo peš poti proti zalivu Slatinica na vzhodu in Draga na severu ter Sv. Nikola in Južna Slatina na jugu otoka.

Plovba okrog otoka, luka in sidrišča

Otok ima trajektno luko na zahodni strani. Tu pristaja trajekt v redni liniji. Notranji del luke je namenjen komunalnemu privezu plovil domačinov, severni pa je namenjen tranzitnemu privezu. Na voljo so muringi, ki so opremljeni z električnimi priključki in vodo. Pred samo luko je možno sidrati. Globine morja so med 2 in 5. Če je za sidrišče izdana koncesija, je privez na plovko treba plačati, v letih ko ni podeljena koncesija, pa lahko sidramo na lastnem sidru. Če okrog otoka plujemo v smeri urnega kazalca, bomo čez 1,5 nmi plovbe proti severu pripluli do otočka Kurjak. Med njim in otokom Olib je prehod, v katerem je globina 4–5 m. Morsko dno je peščeno in sidro dobro drži. Če plovbo nadaljujemo proti severu, bomo čez slabo miljo pripluli do otočka Sip, ki je podaljšek severozahodnega dela otoka Olib. Med njima je ozek prehod, kjer pa globina ne preseže 0,5 m. Plovba med njima ni možna. Ko otoček obplujemo, spremenimo smer plovbe proti jugovzhodu. Ves čas plujemo nad peščenim dnom, ki je primerno za sidranje. Po le eni prepluti milji dosežemo zaliv Drage na severu otoka. Kot v večini zalivov na otoku je morsko dno prekrito z zelo fino svetlo bež mivko. Druga značilnost zalivov na otoku pa je globina vode. V zalivih Drage, Slatina, Slatinica in Južna Slatina so podvodne sipine. Zaradi njih globina morja v zalivu pade na vsega 1 m, se poglobi na 1,5 do 2 m, spet pade na 1 m in se nato spet poveča. Pri vplutju v zalive moramo paziti, da ne vplujemo ob plimi, saj potem v oseki ne bomo mogli izpluti.

Slatinica, Olib, Hrvaška

Ko nadaljujemo plovbo po vzhodni strani otoka, lahko plujemo blizu obale (min 50 m zaradi zakonodaje). Globina je povsod več kot 3 m. Plujemo lahko tudi med otokom in čerjo Fučin severovzhodno od otoka. Globina v prehodu je 8 m in plovba je varna. Ko zaplujemo mimo rta Arat, se odpre prvi od dveh velikih zalivov na vzhodni strani. Slatina je globok zaliv in nudi dobro zaščito pred severnimi in zahodnimi vetrovi. Na dnu je mivka, globina morja proti obali pa pada in narašča. Z jadrnico ni pametno vpluti pregloboko v zaliv. Ostanite na globini več kot 2 m. Naslednji zaliv, le 1 nmi jugozahodno, je Slatinica. Zaliv je eden izmed lepših na jadranski obali. Na dnu je svetla mivka, globina proti severu pa večkrat pade na 1 m in spet naraste. V skrajnem severnem delu je pod 1 m. Ima lepo peščeno plažo, ki je v sezoni ograjena in rezervirana za kopalce. Za zaliv je podeljena koncesija. Privez na plovko je treba plačati. Koncesija ni podeljena vsako leto, zaradi česar tudi plovke niso vedno na voljo. Če jih ni, se lahko privežete na betonske bloke na morskem dnu ali pa sidrate v peščenem delu zaliva. Južni del ima skalnato morsko dno in sidro ne drži zanesljivo. Majhna luka je plitva in je primerna le za manjša plovila z ugrezom do 0,5 m.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugu otoka in obplujemo rt Ploče, se pred nami odpre zaliv Južna Slatina. Je podoben predhodnima dvema, le da je odprt le na jug in nudi delno zaščito tudi pred burjo. Na vzhodu zaliva je rt Zubinin, ki je hkrati tudi najjužnejša točka otoka. Plovno nadaljujemo v smeri severozahoda in po dobri milji plovbe priplujemo do zaliva Masunjeva Draga. Manjši zaliv ima na dnu svetlo mivko. Je bolj primeren za dnevna kopanja, kot pa prenočevanje, ker nudi malo zaščite pred vetrovi. Le dobrih 100 m proti severozahodu je najbolj priljubljeno sidrišče na otoku Sveti Nikola. Ime je dobil po cerkvici, ki je na obali severnega kraka zaliva. V sidrišču so za privez plovila na voljo plovke. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred vetrovi iz južnih smeri. Ker je za zaliv podeljena koncesija, je privez na plovko treba plačati.

Če plovbo nadaljujemo proti severozahodu, najprej priplujemo do zalivov Daskovica, Banve, Rusovac in Široki Bok. Zalivi so manj priljubljeni, pa čeprav nudijo dobro zaščito pred burjo. Na dnu je mivka, ki pa je ponekod prekrita z morsko travo. V sezoni jih običajno zasedejo le redki navtiki, ki si želijo miru.

Zahodno od rta Tale, skrajni zahodni del otoka, je plitvina. Označena je s kardinalno oznako ZAHOD. Postavljena je na globini 10 m. Globina morja med oznako in otokom proti obali pada. Oznako je treba obpluti po zahodni strani. Ko oznako obplujemo, se lahko obrnemo proti vzhodu in zaplujemo v izhodišče, luko Olib.

Otok Olib je odličen za navtične počitnice. Na relativno majhni razdalji nudi zaščito pred vsemi vetrovi. Ima izjemne plaže, majhno in prisrčno mesto, kjer se lahko oskrbimo z vodo, elektriko, hrano, popijemo kavo v baru z razgledom in v miru pojemo večerjo.

V neposredni bližini sta še dva priljubljena otoka Silba in Premuda. Če se odločimo za preživljanje dopusta, je izbira severnozadarskega arhipelaga odlična. Če bo dopust daljši (14 dni ali več) so v neposredni bližini še drugi otoki, ki jih je vredno obiskati. Severno je otok Ilovik z izjemno lepim zalivom Paržine na jugu otoka, na vzhodu otok Maun z zalivom Šip, na jugu pa so blizu Škarda z zalivom Trata ter Ist in Molat s svojimi zalivi. Nedvomno bo obisk teh otokov zagotovil nepozaben dopust, primerljiv z najbolj eksotičnimi otoki na svetu.

Videoposnetki zalivov in otoka iz zraka: 

Komentarji