Padavine, oblačnost in megla vplivajo na manjšo vidljivost na morju in s tem otežujejo varno plovbo. Slabša vidljivost, megla in padavine nastajajo v atmosferi zaradi pretvorbe vode.
Kaj je megla
Megla je sestavljena iz izjemno majhnih kapljic vode polmera med 2 in 130 μm. Lahko je kapljevina ali pa v primeru zelo hladnega zraka kot ledeni kristali v trdnem stanju. Kapljice in kristali morajo biti tako lahki, da lebdijo v zraku. Vidljivost pri megli je manjša od 1 km, če pa je ta zelo gosta pa celo manjša od 50m. Najbolj gosta megla se na Jadranu običajno pojavlja na področju zahodne Istre, kjer je letno zabeležijo tudi do 10 in več dni. Težave povzroča tudi pri plovbi v srednjem Jadranu, to pa predvsem zato, ker prebivalci v tem delu megle niso vajeni.
Kdaj se pojavlja
Megla se najpogosteje pojavlja v zimskih mesecih. Na severnem Jadranu običajno nastane zaradi toplega zraka, ki prihaja s kopnega na morje, ki je dosti hladnejše. Zrak se nad morjem ohladi in vlaga se prične kondenzirati v obliki megle. Ta vrsta megle se ne razlikuje močno od sestave oblakov pri dnu. Zato lahko v času take megle izgleda, kot da smo v oblaku.
Razlogi za nastanek megle
Megla nastane kadar zrak vsebuje visoko relativno vlažnost in se ponoči močneje ohladi. Zrak se ohladi pod mejo rosišča, kar povzroči kondenzacijo pare oziroma nastanka megle. To vrsto megle imenujemo radiacijska megla.
Druga možnost za nastanek megle je vodoravno drsenje tople in vlažne zračne mase nad hladnejšo podlago (kopensko ali morsko). Temperatura zraka se zaradi dotika z hladnejšo podlago zniža do rosišča in vodna para v ohlajenem zraku kondenzira. V našem Primorju se pojavlja zlasti pozimi v dneh, ko ni burje pri prehodu toplega in vlažnega zraka z morja na kopno, ki je močno ohlajeno ali pa pokrito s snežno odejo. Takšno meglo imenujemo advekcijska megla.
