Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Beneteau Flyer 8.8 Sundeck

Novost iz francoske ladjedelnice Beneteau nosi ime Flyer 8.8 Sundeck

Novo plovilo je izjemna kombinacija vrhunske tehnologije, izjemnih plovnih lastnosti in brezmejnega udobja na krovu. Trup je osnovan na drugi generaciji patentiranega sistema AirStep, ki zagotavlja zmanjšanje trenja in udobnejšo, mehkejšo plovbo.

Novi Flyer 8.8 v dolžino čez vse meri 9 m. Trup je dolg 7,98 m. Ker v širino meri manj kot 3m (2,94 m), ga lahko brez težav prevažamo na prikolici. Namenjen je vgradnji zunajkrmnih motorjev. Lahko se odločimo za enega ali dva, ki skupno razvijeta do 500 KM. Zaradi svojih dimenzij in dovršenega oblikovanja lahko na krov sprejme do 11 oseb.

Beneteau Flyer 8.8 Sundeck

Flyer 8.8 sundeck je hkrati eleganten in športen gliser. Že samo ime »Sundeck« nakazuje na namen plovila. Ima številne površine za uživanje na soncu. Na premcu je velika sončna ploščad, opremljena z udobno blazino, kjer lahko pod soncem uživajo 3-4 osebe. Krmarska konzola je v desnem delu plovila in ima udoben sedež, kjer se lahko namestita dve osebi. Na obeh straneh krmarske konzole sta prehoda, ki povezujeta premec in krmo. Desni je nekoliko ožji, levi pa širši. Krmarsko konzolo in vhod v podpalubje ščiti vetrobransko steklo z inovativno tehnično rešitvijo.

Steklo je od konzole odmaknjeno za nekaj cm, kar omogoča izjemno zračnost med plovbo a vseeno ščiti prev vetrom in pršcem, ki bi se dvigoval med plovbo po razburkanem morju.

Na krmi je prostor za druženje. Na klop na krmi se lahko namestijo tri osebe. V levem in desnem boku sta pametno skriti po dve dvojni sedišči. Enaka klop je tudi na hrbtni strani krmarske klopi. Ko imamo na krovu večjo družbo lahko vse tri izvlečemo in na krmi lahko pogostimo tudi devet oseb, kar je prav neverjetno za to velikost plovila.

Vhod v podpalubje je levo od krmarske konzole. Po stopnicah se spustimo v prostorno kabino z ležiščem za tri osebe. V desnem delu je manjša kopalnica s WC-jem, umivalnikom in priročnim tušem. Manjši kuhinji je namenjen levi del kabine. Prostora je dovolj za hladilnik in mikrovalovno pečico. Shranjevanju sta namenjeni dve priročni omarici.

Krma je namenjena namestitvi zunajkrmnih motorjev. Izbiramo lahko med enim ali dvema. Največja moč vgrajenih motorjev je lahko 500 KM. Prehod na krmo je na levi strani plovila. Za dostop do morja je nameščena zložljiva lestev s tremi stopicami.

Tehnične karakteristike:

  • Dolžina čez vse: 9,00 m
  • Dolžina trupa: 7,98 m
  • Širina plovila: 2,94 m
  • Teža plovila: 3200 kg
  • Rezervoar goriva: 500 l
  • Rezervoar vode: 100 l
  • Največja moč motorjev: 500 KM
  • Št. motorjev: 1 ali 2
  • CE Certifikat: B8/C11

Več o plovilu:

Beneteau Flyer 8.8 Sundeck

Sreda 03 Jul 2019

Ranieri Voyager 23s

Čvrst, hiter in vsestranski čoln, ki ga bodo znali ceniti tako rekreativni pomorščaki kot tisti, ki se ukvarjajo s čarterjem.

Ladjedelnica s skrajnega juga Italije ima že precej dolgo zgodovino, začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v sedemdesetih pa so pričeli s proizvodnjo kot Motonautica Ranieri. Danes najdemo v ponudbi štiri linije poliestrskih čolnov in linijo zelo kakovostnih gumenjakov Cayman. Testni Ranieri Voyager 23s je iz linije Open, če vsi čolni nosijo ime Voyager. Vsem so skupni odprt trup, sredinsko postavljena konzola in izvenkrmni motor. Pri večjih modelih sta motorja lahko tudi dva. Kot rečeno, smo imeli tokrat priložnost zapluti s skoraj sedem metrov dolgim modelom Voyager 23S. Gre za čoln, ki je zaradi dobrih lastnosti primeren za navtične začetnike, v njem pa bodo uživali tudi prekaljeni morski mački. Kompromis dolžine in uporabnosti v primerjavi s ceno se nam zdi med vsemi modeli linije Voyager ravno posrečen. Seveda so okusi različni in tudi denarnice različno debele.

Ranieri Voyager 23s

ZUNANJOST

Kot vsi odprti čolni je tudi Voyager 23S namenjen dnevnim izletom in poležavanju na soncu. V osnovi je zasnovan tako, da lahko gosti 8 potnikov. Za krmarja in njegovega pomočnika je v sredini urejena prostorna krmarska konzola z veliko površino za navigacijske instrumente. Katere boste naročili in vgradili, je seveda vaša izbira, Krmarska klop je pravzaprav naslon, torej je treba med plovbo stati za krmilom. Že omenjen krmarski naslon je dejansko omarica, v kateri je nameščen umivalnik, na željo oziroma po potrebi pa si lahko razen tega vgradimo še plinski kuhalnik ali hladilnik. Na krmi je prečno postavljena klop, nasproti katere je že omenjen, recimo temu kuhinjski blok. Do morja se lahko spustimo po zložljivi lestvi na levi strani krme. Prostor na premcu ima dvojno vlogo, lahko ga uporabljamo kot salon, saj ima v sredini postavljeno zložljivo mizico, lahko pa mizico razstavimo, jo spustimo v višino klopi in nanjo namestimo blazino, tako se celotni premec spremeni v sončno ploščad, primerno za poležavanje.

NOTRANJOST

Na levi strani krmarske konzole so drsna vrata, ki vodijo v kabino pod palubo. Kabina je majhna in špartanska, uporabna najbolj kot odlično opremljeno skladišče. V njo lahko namestimo tudi kemično stranišče.

NA VODI

Testni Ranieri je imel na krmi 200 konjski motor, kar je nekaj pod maksimalno dovoljeno močjo, a več kot dovolj za hitro plovbo. S tremi odraslimi osebami in polnim rezervoarjem goriva smo se, kljub precej močnemu vetru in naraščajočih valovih, varno podili po morju pred Biogradom. Pospeški in občutek med glisiranjem so odlični. Maksimalna hitrost, 34 vozlov, je več kot dovolj, plovba s premcem v valove je pri takšni hitrosti sicer precej naporna, a gliser je očitno zelo trdno grajen, saj ni bilo čutiti nobenih neprijetnih zvokov trupa pri tovrstnem preizkusu. Tudi podatek, da znaša poraba pri polnem plinu 45 litrov na uro, naj vas ne prestraši, saj je poraba ob zmerni, a še vedno hitri plovbi, kar polovico nižja!

Ranieri Voyager 23s

KONČNI VTIS

Ranierijev model Voyager 23S je odprt večnamenski čoln, primeren tako za začetnike, kot izkušene morjeplovce.Plovba z njim je izjemno preprosta in hitra. Zahvaljujoč inovativni tehnologiji je tudi pri večjih valovih plovba mehka in brez neprijetnih udarcev trupa ob vodo. Uporabniki bodo lahko uživali na velikih površinah na palubi, za dodatno razvajanje pa so poskrbeli z možnostjo vgradnje kuhinje, hladilnika, stereo sistema, podvodnih luči, biminija in še veliko druge dodatne opreme. Kot prednost lahko izpostavim tudi širino čolna, ki dovoljuje prevoz s prikolico brez spremstva, kar pomeni da ne potrebujemo nujno marine za prezimovanje plovila.

TEHNIČNI PODATKI

Dolžina: 6,75m
Širina: 2,40m
Teža: 1250kg
Motor: MAX 250HP
Rezervoar goriva: 240l
Rezervoar vode: 80l
Maksimalno število oseb: 8
Kategorija plovbe: C
Cena čolna brez DDV: 25.960€

Prodajalec: Moto Nautika d.o.o., Ptujska cesta 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju

Čoln na spletu: Ranieri Voyager 23s

PLOVILO JE NA ZALOGI IN MOŽNO ZA OGLED!

Ranieri Voyager 23s

Sreda 03 Jul 2019

Žan Luka Zelko

Jutri se bo v zalivu Miho na Japonskem s prvimi regatami začelo svetovno prvenstvo razreda laser. Na njem bo kot edini slovenski predstavnik nastopil tudi 25-letni Mariborčan Žan Luka Zelko.

Na Japonskem je zbrana vsa elita, med njimi tudi Brazilec Robert Scheidt, ki je na petih olimpijadah osvojil dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno, ter vsi medalisti z zadnjih olimpijskih iger v Riu - Avstralec Tom Burton, Hrvat Tonči Stipanović in Novozelandec Sam Meech.

Žan Luka Zelko, ki si je po lanski sezoni moral zaradi poškodbe vzeti nekaj premora, je dobro okreval. Svojo pripravljenost je potrdil na finalni regati svetovnega pokala junija v Marseillu, kjer je prav na prizorišču bodočih olimpijskih iger 2024 osvojil bron kot svojo prvo kolajno na regati svetovnega pokala.  

Žan Luka Zelko

“Letošnja sezona se je začela zame pozno, prvo regato sem vozil šele aprila v Genovi na svetovnem pokalu. Po lanskem nastopu v Aarhusu sem si vzel dolgo pavzo, da sem saniral poškodbo hrbtenice. Z začetkom sezone sem zelo zadovoljen, od prvega dne je šlo vse samo navzgor, in tretje mesto na regati svetovnega pokala v Marseillu je bil lep vrhunec pred tem svetovnim prvenstvom. Predvsem je pa pomembno, da je moja hrbtenica zdaj sposobna prestati vse treninge in tekme.”

Žan Luka Zelko pravi, da se počuti dobro in da je zadovoljen s svojimi nedavnimi treningi, predvsem z zadnjim na Gardskem jezeru:

“Jadral sem zelo dobro, tako po malem kot po močnem vetru in zdaj na Japonskem moram vse skupaj sestaviti, se osredotočiti na pogoje, in dobro jadranje pokazati tudi na regati.”

Na zadnjih treningih se je predvsem posvečal startom, za katere pravi, da ima tam še največ rezerve:

“Pozna se mi, da mi še manjka minutaže na startih, da vanje še nisem povsem siguren, v preteklosti sem imel s starti tudi kar nekaj težav, je pa dejstvo, da ko si po dobrem startu v ospredju, se je lažje osredotočiti na samo jadranje in se odločiti tudi za stran regatnega polja. Treniral sem tudi manevre, kjer tudi še čutim nekaj pomanjkljivosti, ki jih bom sčasoma odpravil.”

Na svetovnem prvenstvu je prijavljenih 159 jadralcev iz 57 držav, zato bo konkurenca huda. Žan Luka Zelko:

“Ja, glede na to, da so tukaj zbrani vsi najboljši, in da so vsi trenirali tudi zadnji dve zimi, ko sem se jaz osredotočal na rehabilitacijo, pa si vseeno želim - oziroma ciljam - na olimpijsko normo. Bi bil pa zadovoljen že z uvrstitvijo v zlato skupino, tako kot mi je uspevalo zadnji dve leti. Vsekakor si pa želim ta rezultat nadgraditi.”

Na Japonskem se bo olimpijska norma podelila petim državam, naslednje leto na regati svetovnega pokala v Genovi pa še dvema evropskima državama. 

Žan Luka Zelko je na prizorišče pripotoval pred tednom dni in je kljub slabi vremenski napovedi uspel izpeljati vse predvidene treninge ter boljše spoznati vetrovne pogoje zaliva Miho.

“Po napovedi naj bi bilo na regati več rahlega vetra, torej podobno kot na treningih. Jaz pa sem se kar dobro počutil v teh pogojih!” 

Odhoda na Japonsko se je naš jadralec zelo veselil, saj, kot pravi, ima zelo rad suši, a sledilo je majhno razočaranje:

“Takoj po prihodu smo ugotovili, da je vse, kar je (po mojem okusu) užitnega, dejansko samo suši. Jesti suši vsak dan za zajtrk, kosilo in večerjo, pa tudi ni fajn. S kolegom sojadralcem, s katerim imava sosednji sobi, sva si zato kupila plinsko ploščo in dve ponvi, da si lahko sama kuhava, saj morava paziti tudi, da ne izgubiva teže.”

Po svetovnem prvenstvu ga čaka kratek premor, potem pa v začetku avgusta vrnitev na Japonsko, na prizorišče olimpijskih iger, kjer bo jadral na predolimpijski regati ter na regati svetovnega pokala. 

Sreda 03 Jul 2019

V Portorožu se je s prvimi tremi plovi danes začelo mladinsko svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 470. V Piranskem zalivu smo lahko občudovali floto 65 jadrnic, ki so k nam pripotovale iz 20 držav, Slovenijo pa zastopata dve domači posadki.

Mladinsko svetovno prvenstvo pod okriljem Jadralne zveze Slovenije, v sodelovanju z Mednarodno zvezo razreda 470 ter številnimi domačimi partnerji soorganizirata Jadralni klub Pirat ter dva kluba z italijanske strani meje, zamejski klub SIRENA Tržaški pomorski klub in Societa Velica di Barcola e Grignano. JK Pirat je tudi matični klub slovenskih olimpijk, evropskih prvakinj ter nosilk številnih drugih odličij, med njimi tudi brona s svetovnega prvenstva v tem razredu, Tine Mrak in Veronike Macarol. 

Prvenstvo se ne bi moglo začeti v boljših pogojih, maestral moči med osmimi in enajstimi vozli je regatno polje napolnil okoli prve ure popoldne, ko so se na startni liniji najprej zvrstili jadralci rumene skupine in potem še modre - v obeh so jadrale moške in mešane posadke, potem pa še ženske. Organizatorjem je uspelo izpeljati tri plove, med zadnjim je veter že občutno padel, a to najboljših, med katerimi je bila tudi slovenska posadka Rok Verderber (YC Portorož) in Matej Planinšič (JK Pirat), ni zmotilo. Danes sta jadrala odlično; v prvi regati sta končala na desetem mestu, v drugi in tretji pa osvojila zmago in potem še drugo mesto v svoji skupini.

Rok Verderber ni mogel skrivati navdušenja:

“Po prvem regatnem dnevu sva navdušena nad pričakovanji, tako da sedaj ni pomembno, kakšen bo rezultat naprej, midva veva, da sva pokazala, kar znava, in mislim, da je napredek očiten.” Matej Planinšič dodaja: “Start nama je šel odlično in vse naprej tudi.”

Po prvem dnevu so v moški / mešani konkurenci v vodstvu italijanska posadka, podprvaki z lanskega svetovnega prvenstva, Giacomo Ferrari in Giulio Calabro s šestimi točkami, prav toliko jih imata naša Rok Verderber in Matej Planinšič, za katera je to prvo svetovno prvenstvo v tem razredu (spomnimo - Rok Verderber je leta 2015 osvojil naslov svetovnega prvaka v razredu optimist), na tretjem mestu sta Nemca Daniel Göttlich in Linus Klasen s 4 točkami.

Toni Rebec (JK Olimpic) in Matej Fras (JK Izola) sta na 50. mestu.

V ženski konkurenci vodita Nemki Luise Wansen in Helena Wansen (3 točke) pred Francozinjama Paolo Amar in Marine Riou s šestimi točkami, prav toliko jih imata na tretjem mestu Francozinji Solenza Mariani in Yona Blacher.

Na svetovnem prvenstvu nastopa tudi 11 mešanih posadk, ki bodo po olimpijadi v Tokiu postale olimpijska kombinacija, in vsaka od njih je danes zmagala v enem plovu.

Jutri se prvenstvo nadaljuje z naslednjimi kvalifikacijskimi regatami, zaključek pa je z regato za medalje predviden v nedeljo.

Nekaj zgodovine:

Slovenski jadralci imamo v tem razredu v mladinski konkurenci kar nekaj odličnih uvrstitev in tudi naslovov svetovnih prvakov. Na mladinskem SP leta 1983 sta takrat še za Jugoslavijo v avstrijskem Morbishu Mitja Kosmina in Boris Flandja za las zgrešila stopničke in v konkurenci 53 posadk zaključila na četrtem mestu. Leta 1987 je bilo mladinsko svetovno prvenstvo pri nas v Kopru, in tudi dvojna zmaga v konkurecni 58 posadk iz 14 držav je šla domačinom - naslov mladinskih svetovnih prvakov sta si prijadrala Marko Kocijančič in Željko Planinšič, srebro pa sta osvojila Matjaž Antonaz in Davor Glavina. Leta 1989 sta bila v Alicanteju tik pod stopničkami, na četrtem mestu. Prva posadka, ki je uspešno zajadrala že pod slovensko zastavo, je bila Aleš Smerdu in Mitja Petrič, ki sta na mladinskem svetovnem prvenstvu v Marini di Carrara v Italiji leta 1993 v konkurenci 61 posadk osvojila peto mesto. Prvi naslov mladinskih svetovnih prvakov v 470 pod slovensko zastavo sta naslednje leto, leta 1994 na Balatonu, prijadrala Jurica Tunjič in Mitja Petrič, uspeh pa sta s šestim mestom dopolnila Aleš Smerdu in Damjan Bertok ter na desetem mestu sestri Janja in Alenka Orel. Kar tri slovenske posadke med prvo deseterico! Leta 1996 sta na Poljskem Miha Staut in Peter Habjan slavila naslov mladinskih svetovnih pvakov, leta 1997 sta bila v Franciji četrta, prav tako četrta sta bila leto kasneje Simon Dekleva in Sandi Dekleva v Estoniji.  

Besedilo: WinPress - Jakica Jesih, foto; Uroš Kekuš Kleva

Sreda 03 Jul 2019

Senad Švraka, Bosanec doma iz Tuzle je celo svoje življenje sanjal, da bi enkrat v življenju objadral svet. Ko se mu je ponudila priložnost jo je izkoristil, čeprav pravega jadralskega znanja in izkušenj ni imel. Jadralec Senad Švraka, je v Franciji kupil rabljeno jadrnico dolgo 9 m z imenom Alea. Prva njegova želja je bila, da z njo odpluje proti Jadranskemu morju, nato pa se pripravi ...

Torek 02 Jul 2019

Marina Punat stalno skrbi, da so njihove storitve vrhunske kvalitete, bivanje pri njih pa prijetno, udobno in sproščujoče. Zato v marini stalno dodajajo nove vsebine, prenavljajo in redno vzdržujejo vse objekte. Poleg prenove lokala 9 Boforov, ki je bila zaključena že pred sezono, so sedaj odprte tudi nove, moderne in luksuzne sanitarije v severnem delu marine.

Novi sanitarni prostori predani v uporabo

V marini so pohiteli z deli in uspeli pred sezono odpreti nov sanitarni objekt, ki se  razteza na kar 700 m². Goste marine bo še posebej razveselilo dejstvo, da bodo eno celo toaletno krilo zavzele prostorne kopalnice. Načrtovana je tudi kopalnica za ljudi s posebnimi potrebami in kopalnica za otroke. V objektu je tudi samopostrežna pralnica perila, pralnica posode in tuš za hišne ljubljence. Na strehi so nameščeni zunanji tuši in prekrasna razgledna ploščad.
Novi sanitarni prostori bodo v poletnem času prijetno ohlajeni, v zimskem pa ogrevani s talnim gretjem.

Nova ponudba na plaži Medane

Tudi na plaži Medane dvigujemo nivo naših storitev. To sezono vas pričakuje na novo urejen beach-bar s še boljšo ponudbo svežih pijač in majhnih in hitrih prigrizkov. Poleg gostinskega objekta je tudi majhen bazen, ob katerem je mogoče uživati različno pijačo. Za otroke je zgrajeno otroško igrišče, veliki in mali obiskovalci pa se bodo lahko ogreli ob igranju odbojke na pesku.
Uporabnike Marina Club kartice spominjamo, da imajo še vnaprej omogočen brezplačen prevoz od marine do plaže, za najem ležalnika in senčnika pa ponujen 50 % popust.

Spa&Beauty QUEEN

Privoščite si različne nege, tudi ko ste na dopustu. V novem lepotnem salonu v hotelu Kanajt vam ponujajo različne nege obraza, rok in stopal. Ponudba bo z letošnjim letom na voljo skozi vse leto.
Za proste termine in rezervacije pokličite na številko telefona +385 (0)95 840 27 35.

Popust za odjavo priveza v poletnih mesecih

Ali veste, da si v poletnih mesecih lahko zagotovite dodatne ugodnosti?
Lastnikom plovil, ki uporabljajo letni privez v morju in ne vršijo gospodarske dejavnosti – čartiranja, bodo v marini odobrili 5 EUR/dan za odjavo priveza od 1. 7. do 31. 8. 2019.

Kako lahko izkoristite to ugodnost?

Osebno ali preko e-pošte najavite vsak odhod vašega plovila iz marine, ki bo v juliju in avgustu trajal več kot tri (3) dni.

Dodatne informacije na: https://www.marina-punat.hr/

Torek 02 Jul 2019

Evropsko prvenstvo razreda optimist se je na francoskem polotoku Crozon končalo z desetimi izpeljanimi regatami za fante, devetimi za dekleta in dvojno italijansko zmago. Najboljši slovenski rezultat sta dosegla Yelyzaveta Levandovska in Peter Koprivec. 

Petdnevno tekmovanje je v zalivu Douarnenez zaznamoval izjemno šibak veter in večurno čakanje na ugodne razmere, ki so bile pogosto na meji regularnega. To se je odražalo tudi v rezultatih nastopajočih, saj je redko komu uspelo obdržati konstanto raven nastopov. Nihali so vsi, vključno z najboljšimi, in prav zato je bilo zmagovalca nemogoče predvideti do zadnjega plova. Dolgo vodilni Španec Marc Mesquida je denimo v sklepnih obračunih zgrmel s prestola na sedmo mesto, Lisa Vucetti, prva favoritinja v dekliški konkurenci, pa se je od zlata poslovila v šesti preizkušnji, ko je v cilj prišla dvajseta. 

Naslov prvaka je med 176 krmarji osvojil Alessandro Cortese iz Italije, ki se je uspeha veselil skupaj z rojakinjo Federico Contardi, absolutno zmagovalko v dekliški kategoriji. Vucettijeva je bila na koncu srebrna, uspeh italijanske odprave pa je z bronom zaokrožil še Lorenzo Pezzilli. "To je rezultat sistematičnega dela in velikega bazena optimistov. V Italiji imajo za vstop v reprezentanco 19 kriterijskih regat, o čemer v Sloveniji ne moremo niti sanjati, saj imamo za kaj takega veliko premajhno bazo. V primerjavi z njimi in nekaterimi drugimi državami, kot so Španija, Francija ali Poljska, smo izjemno majhni, a na regatnem polju vseeno ne zaostajamo veliko. Naši tekmovalci so se v Franciji dobro odrezali in verjamem, da se bo tudi prva postava, ki v ponedeljek potuje na svetovno prvenstvo na Antiguo, enako če ne celo bolje izkazala," je potencial domačih jadralcev pohvalil vodja odprave Mojmir Babič.

Sedemčlanska slovenska ekipa se iz Bretanje torej vrača zadovoljna, še posebej Yelyzaveta Levandovska, ki se ni predala malodušju po napačno prevoženem cilju v drugem plovu in konstantno napredovala do končnega 26. mesta. Štiri mesta nižje je pristala naša najmlajša predstavnica Tarin Pečar, veliko mero borbenosti pa je pokazala tudi Alenka Valenčič, ki se je po slabšem štartu v kvalifikacijski seriji odločno prebila do zlate finalne skupine ter skupnega 37. mesta.

V fantovski floti je z rahlimi sapami najbolje opravil drobcen izolski krmar Peter Koprivec. "S 74. mestom sem zadovoljen. Želel bi si mogoče malo več vetra, sicer pa je bilo vse super. Lep kraj in odlična organizacija," je po zaključni razglasitvi dejal prešerno razpoložen član JK Burja. Podobne misli je delil tudi Valentin Štravs: "Razmere so bile naklonjene lahkim tekmovalcem, kot je Peter. Meni bolj ustreza srednje močan veter, od 10 do 15 vozlov," je 94. mesto pojasnil mladi up slovenskega jadranja. Gašper Babič je zadnji dan zadržal 124. mesto, medtem ko je Val Mario Colarich prvi reprezentančni nastop sklenil na 160. mestu.

Ponedeljek 01 Jul 2019

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

18. junij 2019, Savusavu – Labasa – Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Zjutraj se ob šestih zbudim, se obrijem in »uštimam«, spijem kavo in odveslam na obalo. 15 minut pred osmo sem na avtobusni postaji in kmalu pride tudi Darryl. Malo počakava da pride avtobus, si ogledujeva uniformirane šoloobvezne otroke, kako so zanimivi in nekateri še vedno zaspani. Ko pride avtobus, sedeva in ta naju odpelje proti 85 km oddaljenemu glavnemu mestu tega otoka, Labasi.

Najprej malo ob obali, nato pa v hribe in ko smo se pripeljali na 678 metrov visok prelaz, sem zagledal čisto pravi gozd, v katerem so bili sami iglavci. Tega nisem videl že ne vem koliko časa, po moje od  kanarske Gomere. Gozdu sledi čisto prava džungla, saj se tam nekje začne park in deževni gozd. Na cesti srečamo nekaj tovornjakov, kateri so polno naloženi s sladkornim trsom. Tega so Indijci pripeljali s sabo in ga posadili na teh otokih, zdaj pa je tega trsa za cele ogromne plantaže. Po dveh urah in pol se pripeljemo v malo večje mesto z eno glavno ulico. Na vsaki strani so trgovina do trgovine, med njimi kakšna restavracija, pa še kakšna šiviljska delavnica bi se tu našla. Midva iščeva akumulatorje in zanima naju cena. Nič kaj poceni ne najdeva, zato pa jaz najdem zanimiv 12V hladilnik z zamrzovalnikom. Vse skupaj 130 litrov, poraba 75 W. Cena pa zelo dobra, le da je hladilnik primeren bolj za kakšen pohorski vikend,  kot pa za na mojo barko, čeprav je visok in ozek. Lepo bi ga bilo imeti, morda pa kdaj rugič, na kakšni drugi barki.

 

Po končanem ogledu, sprehodu in spraševanju po cenah, greva na kosilo. Prva restavracija je Indijska in v njej ni nikogar. Druga je Kitajska in tu sta le dva moška, ki sta očitno tja zašla. Tretja je Fidžijska, a nama ne paše ambient, ker je bolj fast food. Naslednja je spet Kitajska, ta je sicer velika, a v njej ni nobene prazne mize. No od ene se ravno dvigujeta dve ženski in midva stopiva tja in se usedeva. Naročiva vsak svojo jed in ko pride na mizo, sva oba zadovoljna. Velika porcija, ogromno zelenjave, mesa, nudlov… in cena? 3,76 €. Odlično!

Preden odrine avtobus nazaj v Savusavu si ogledava še zelenjavno in sadno tržnico. Jaz tam kupim 600 gramov svežega ingverja in celo svežo zeljno glavo, za to pa plačam 1,78 €. Naredim še nekaj posnetkov in že greva v bus in proti domu.

Vmes še dobim sporočilo v katerem piše, da je v marino priplul Belgijec Rick, ter me čaka z mrzlim pivom. Nasmehnem se, a avtobus bo še nekaj časa vozil do mesta. Vseeno pa postajam žejen. Še sreča, da imam v nahrbtniku vodo. Ta bo zadostovala za nekaj časa, dokler ne pridem do kolega.

Zvečer smo vsi trije imeli prijetno skupno druženje in v trdi temi sem priveslal nazaj na barko, se stuširal in pojedel juho. Zdaj pa grem pogledati slike, če je katera od njih uspela in je v redu.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

19. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Nič kaj poseben dan, edina sprememba je to, da je zjutraj deževalo, potem pa je posijalo sonce in tudi zdaj ko pišem, še vedno ni dežja. Vreme je bilo lepo, ni bilo prevroče, saj je zunaj pihljal veter, kateri je rahlo premikal barko po gladini morja.

Dopoldan mi je kolega Bill napisal sporočilo ki pravi, da tudi on končno odhaja iz Tonge na Fidži in zdaj kar naenkrat pride tudi na Savasavu, čeprav prej tega ni planiral. Zdaj pa piše, naj ga tukaj počakam. Hmm, če bom vse čakal in izpolnjeval želje, bom v Savusavu mesec dni, čeprav mi tukaj res ni hudo.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Dopoldan  sem imel delo. Pisal in oblikoval sem eno nujno zadevo, da sem jo končno tudi do konca spisal in poslal v Slovenijo. Tako, pa bo še eno veliko delo opravljeno. Prav vesel sem, da se je izšlo.

Ravno sem dokument s fotografijami poslal po netu, ko pride do mene Američan Barry, s katerim sem se srečal šele pred kratkim,  a nisva imela nekakšnih stikov. On je bolj okrogle narave, zato se menda raje drži na barki, saj je rad v družbi žene, ki pa je Tajka. Žal je morala odpotovati domov za dva ali tri tedne in zdaj verjetno zaradi tega išče družbo. Malo sva poklepetala in najbolj zanimivo je bilo to, da pluje že 25 let po svetu in to je njegov tretji krog okoli sveta. Pravi, da je to lepo življenje in ga ne bi zamenjal za drugega, spet čez pet minut pa reče, da se je tega življenja že naveličal. Ne sprašujem ga, zakaj ima dvojna merila. Kmalu odide z dingijem proti marini, jaz pa pospravim stvari in se uredim, da grem na kopno.

Ob 14. uri sem bil dogovorjen s kolegi, da gremo na pravo Fidžijsko govejo juho in vsi trije smo odšli do domače kuhinje. Najprej smo se malo spogledali, kajti v juhi je bilo veliko govejega mesa s kostmi, a nekateri deli so bili obloženi z maščobo. Jaz tega ne maram, zato pa sta kolega v juho namočila nekaj malih čilijev in menda jima je ta maščoba zaradi čilija teknila. Ne hvala! Kljub vsemu smo se najedli do sitega, a tukaj juhe zagotovo več ne bom jedel.

Sledil je še kratek sprehod ob obali, ter nakup menda najboljšega sladoleda na Fidžiju. Ko sem pogledal v banice, od koder mlado dekle jemlje sladoled, sem se premislil, saj pogled ni obetal neke kvalitete. Pravzaprav je v teh državah nekako tako, da ne smeš gledati v kuhinjo, kjer se kuha hrana, saj potem bi bil ves čas lačen. Tudi hiše so na teh otokih drugačne, niso opremljene kot naše, stranišča, kopalnice, sobe in še kaj… A vse je to drugačnost, ki na nek drug način privlači.

Kasneje sem se vrnil nazaj na barko, z dingijem odveslal nazaj na kopno, ter si napolnil dva kanistra vode, se vrnil in ju nalil v prazen tank. Praktično je dan šel mimo, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Morda bo jutri drugače, če mi  s trajektom pripeljejo verigo. Upam da res. Večer je bil res lep in če je tukaj kaj posebnega, znajo to biti sončni zahodi na Tihem oceanu.

20. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Deževno jutro, potem pa čez cel dan lepo sonce. A gremo najprej po vrsti, kot so hiše v Trsti…

Luna me je ponoči kar dobro zdelala, saj dolgo v noč nisem mogel zaspati. Kar premetaval sem se, se obračal in prav želel sem zaspati, a ni šlo. Ob pol treh zjutraj sem še zadnjič gledal na uro in potem sem le zaspal.

Zjutraj sem spil kavo, prebral sporočila, se najedel in uredil še nekaj na barki ter okoli 11. ure  odveslal na kopno, ter se odpravil vprašati, če je moja veriga prispela s tem trajektom. Trajekt sem opazil na pristanu že takoj ko sem se prebudil. No verige še ni v trgovini, mi jo pa pripelje menda  kurirska služba. Dam jim telefonsko številko in pravijo, da me pokličejo do 17. ure.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Potem grem še malo po mestu, naredim nekaj obveznih malih nakupov in potem se vrnem nazaj na barko. Čas imam, zato si bom pripeljal še nekaj vode na barko. In ko sem tako veslal do pomola, natočil vodo, spet veslal do barke, nalil vodo v tank,… sem se odločil, da to ponovim kar nekajkrat, saj imam čas ker čakam na verigo. Pripeljem 160 litrov vode. Potem pa je čas, da grem do marine, saj sem se dogovoril s kolegi, da se spet srečamo, kakšno rečemo in tako se skupaj malo sprehodimo. Ob tem gremo mimo carinske pisarne in Rick se spomni, da še ni dvignil dokumentov. Greva še midva notri in potem vsi trije ugotovimo, da nimamo vseh dokumentov. Hitro odveslam na barko, vzamem svoje dokumente in odveslam nazaj na obalo ter dokumente predam cariniku.  Pri sebi že imam 22 strani raznih dokumentov samo s tega otoka,…. Potrdila o vplačilih,… Prijavno dokumentacijo C2C,… Plovno dovoljenje za plovbo med otoki Fidži,… Posebno dovoljenje po imigracijskem aktu od 1971, …. Zdaj mi še manjka Obalno dovoljenje za plovbo za jahte in mala plovila ter certifikat o prijavi, ki pravi, da s podpisom potrjujem, da sem seznanjen, da se moram vsak teden javiti kje sem (po emailu ali po telefonu), če sem še vedno sam in kam sem namenjen vse dokler sem na otočju Fidži. Policijska ura in kontrola že delata svoje. Se sploh ne čudim več, da je pred leti imel Miran težave na teh otokih, ker mu žene niso spustili na otok brez povratne letalske karte. No danes sem dobil še tri dokumente in tako imam točno 25 strani dokumentacije. Kaj takšnega pa še ne, saj mislim, da je bil rekord do sedaj na Tongi z 11 stranmi. Ko še to uredim ga vprašam, če imam zdaj res vse in možak se nasmehne in pravi, samo javljajte se, pa bo vse v redu.

Popoldne se lotim še popravila vetrnega generatorja, saj mi ta težko obrne vetrnico v položaj za obračanje vetrnih krilc. Že lani sem pogruntal, da je temu kriv zadnji del, ker je krilo premajhno. Ker nikjer nisem dobil plastike za zadnje krilo, sem slučajno v eni trgovini zagledal belo plastično Indijsko desko za rezanje zelenjave, ki je debela 3,5 mm in sem jo kupil za smešno ceno, 1,65 EUR. Na barki sem jo odrezal v obliko krila na mero in jo potem privijačil na manjše krilo generatorja. Zdaj tudi ko malo manj piha, generator lepo obrne in zavrti.

Ura je skoraj šest zvečer, temni se že, klica za verigo pa danes očitno ne bo in to je to: Fiji time,… Španci bi temu rekli: Manana,… Arabci: Inshallah,… in tako se svet vrti naprej…

21. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Kot sem napovedal, me tudi danes do 10:00 ure ni nihče poklical. Očitno so si vzeli njihov »Fiji time«. Torej bom moral sam na kopno, da se pozanimam kje je veriga. Pridem v trgovino in ko možakar sliši zakaj sem prišel (bil je drug, ne tisti, pri katerem sem naročil verigo prvič) začne telefonirati. Po desetih minutah končno izvem, da verige sploh ni na otoku, zato je včeraj ni mogla prevzeti kurirska služba, itd. Pravi, da veriga pride zagotovo jutri z novim trajektom. Ufff, ta jutri! Potem pa sem se prav na hitro skregal z njim, čeprav če dobro razmislim, on ni nič kaj kriv, ampak dela pa v isti firmi. Uff do danes sploh nisem vedel, da obvladam Angleško tudi v to smer.

Ves jezen grem ven in sedem v senco, ko me pokliče Žare. Vsaj nekaj dobrega! Dobiva se, se usedeva, malo se pogovoriva in nato greva še v mesto, saj mora Žare nabaviti nekaj stvari. On gre v eno trgovino, jaz k frizerju, kjer me mojster lepo ostriže. Na koncu še račun… 2,52 €. Ni kaj, brez komentarja.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Spet se dobiva z Žaretom in greva v nekaj trgovin skupaj, nato pa se Žare poslovi, saj mora nazaj domov. Jaz odidem na barko in se lotim čiščenja barke, ampak generalke. Morda me tako jeza prej mine. Najprej spalnica, nato še salon. Več danes ne bo šlo. Pobrišem in operem res vse, od stropa, do pohištva do tal. Vse, tudi omarice odprem, zložim vse stvari ven, vse pregledam, nekaj zmečem v koš, obrišem police in notranje stene, nato zložim stvari nazaj. Po skoraj petih urah čiščenja imam še pozno kosilo oz. večerjo in čas je za eno malo pivo. Zaslužil sem si ga danes.

Zvečer, še nekaj preberem, napišem blog in dan se končuje.

P.S.

Danes je izšla nova revija Playboy in notri v njej sem tudi jaz, na enajstih straneh… Ko grem, grem do konca  Prijetno branje, kdor bo bral.

22. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Po zgodaj prebujenem jutru si skuham kavo in berem časopis, ko prejmem sporočilo od kolega Rika, da pred trgovino v marini stoji kup verige in misli, da je to moja. Hitro se preoblečem in odveslam na kopno. Do prodajalne imam dobrih 400 metrov in ko pridem tja, mi trgovec pove, da je veriga res moja. Zdaj pa kako spraviti to verigo na barko? Skozi okno vidim možaka, ki čisti in pometa okolico, zraven njega pa stoji samokolnica. Ogovorim ga in možakar mi jo posodi, jaz naložim verigo in jo zapeljem do mojega pontona in po njem vse do dingija. Naložim jo v njega, en konec verige pa privežem za dingija, v kolikor bi se zgodila nesreča in bi se dingi v vodi obrnil z mano vred. Tako bi vsaj en konec verige ostal pri površju in mi ne bi bilo potrebno iskati potapljače, saj je tu precej globoko. Verigo spravim še na barko in že moram na obalo, saj smo se s fanti zmenili, da gremo danes na neko mestno prireditev.

Ko pridemo do mesta prireditve, vidimo, da je ta namenjena bolj družinskemu dogajanju in otrokom. Malo vseeno postojimo, pogledamo in gremo še do zemeljskih vrelcev, kjer zelo vroča voda prihaja iz notranjosti zemlje, brbuta kot pri vretju, para se dviguje visoko v zrak, nato vroča voda odteka v jarek in se zliva v morje. Zanimiva zadeva, ki pa je žal ne znajo tržiti. Morda me je zbodla le tabla, saj je najprej nisem razumel, zakaj omenjajo ubijanje in čiščenje živali. Potem mi je bilo jasno, da verjetno mislijo na piščance oz. vso perutnino.

 

Sledi še kratek sprehod do mesta, potem čez park na obalo, kupimo v trgovini pivo in gremo do obale ter sedemo v senco. Čez približno 15 minut pride policija in nas okrega, ker pijemo pivo na javnem mestu. Malo se spogledamo, opravičimo, odvržemo steklenice v zabojnik, nato pa gremo vsak na svojo stran.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Ker je že ura tri popoldan, grem proti barki in odvežem vrv od dingija, ko me nekdo pokliče po imenu. Ta čas možakar pride do mene in mi da roko. Najprej ga nisem spoznal, ko pa mi pove ime, pa ga prikličem v spomin s fotografije. Rick Page, z jadrnice Calypso, z njim je nekaj let jadrala tudi Jasna Tuta. Neverjetno hitro sva se ujela in sedla v bife od marine. Dolgo sva se pogovarjala in se smejala raznim dogodivščinam. Kljub temu da je bilo že malo pozno, greva do moje barke in na njej skuham še kavo, ter nadaljujeva druženje do kar poznega večera. Pozno je že in se posloviva, a Rick pravi, da se morava tudi jutri družiti.

Zvečer si skuham nekaj za večerjo, nato pa preberem nekaj strani dobre knjige, ko pa je čas za spanje, pa se stuširam na krmi in potem odidem v posteljo. Morda bom pa jutri montiral verigo, morda.

PS- še nekaj o fotki od zadnjič. Nekaj emailov je res prišlo in žal nihče ni ugotovil, kaj je na fotki. Torej, na fotki je zvit tukajšnji tobak, ki ga potem razrežejo na cca 9 cm dolge kose in ga prodajajo v kolutu ali v kosih na tržnici.

23. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Zgodaj zjutraj, nekaj čez šesto uro me zbudi glasno vpitje, ki je bilo podobno, kot bi nekdo izgovarjal moje ime. Verjetno sanjam, si rečem. A ko to slišim še kar nekaj krat, le vstanem in pogledam iz barke. O seveda, SY  Cajucito pluje počasi mimo mene in na barki sta dva para. O glej ga fanta! Prej ni imel nobenega na barki, zdaj pa vidim da jim mora biti kar luštno v dobri družbi. Plujejo naprej do ne zasedene boje.

Jaz si potem skuham kavo, zajtrkujem in razmišljam, kje bi začel z delom, čeprav vem, da je danes nedelja. Odločim se za dingija. Včeraj sem ga privezal za ponton, zraven pa je stal ob eni večji barki, kateri je iz izpuha poleg dima letelo še kaj drugega, zato je bil dingi včeraj poln črnih pik. Celega sem očistil, uporabil sem kar nekaj čistil, a vsega nisem spravil z njega. Je veliko boljše, a ni čisto.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

No zdaj so se na SY Cajucitu še spočili in zaveslam do njih. Hitro se spoznam s posadko, nato pa spijemo kavo. Ker še niso prijavljeni in je nedelja, ne morejo na kopno do jutri. Odločim se, da jim pripravim in skuham kosilo dobrodošlice, zato jim naredim dobro rižoto iz gob in za vsakega spečem še tri kurkumine palačinke. Ko jim vse to odpeljem na barko, so zelo veseli. Dogovorimo se, da se vidimo ob šestih zvečer, nato pa bomo imeli en manjši party za dobrodošlico.

Jaz grem nazaj na barko in se lotim verige. 28 metrov verige je zelo slabe, zato jo odrežem in zavijem, da jo potem odnesem na kopno. Ostalih 22 metrov pa bom presušil, odnesel na kopno in jutri še enkrat premazal s kislino, nato pa prebarval, da mi ne bo rjavela in spuščala barvo po trupu barke. Zraven je že nastavljena nova veriga, tako bom imel zdaj ko spojim obe verigi, kar 72 metrov verige. Dovolj bo.

Zvečer grem na obisk h kolegom in izvem, da je bila pred eno uro policija na barki in jim je dovolila iti na kopno. Super. Ker je v marini ravno danes veselo, saj igra ansambel v živo, se odločimo, da gremo tja. Spili smo po eno pivo, se malo pogovarjali, nasmejali in ker so bili novi člani utrujeni, se dogovorimo, da gremo nazaj na barko, vsak na svojo.

Minil je še en prijeten dan in zdaj še nekaj napišem, potem nekaj malega preberem in zaključil bom nedeljo.

24. junij 2019, Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji

Danes se zbudim na budilko že pred šesto uro, saj moram biti nekje okoli 6:30 na cesti pri parkirišču. Žare mi je preko soseda taksista poslal nekaj domačega sadja in sem čakal, da ga prevzamem. Taksist je  prišel pol ure kasneje, a je prišel. Taksisti srečajo kakšno stranko, jo zapeljejo in vprašanje je, kdaj naredijo dostavo sadja za nekega belca. Prevzamem sadje in grem nazaj na barko, se obrijem, skuham kavo in potem pojem še nekaj sveže nabranega sadja (banani, limona, pasionki, karambola,..)

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Kasneje spet zaveslam na obalo in srečam tam kolega Franka, ki je po mami Maročan, po očetu Izraelec. Mix severne Afrike, kot on temu reče. On je že nazaj iz mesta in je že kupil vse sestavine za zajtrk. Sinoči mi je obljubil, da mi bo skuhal maroško in izraelsko jed Shaksuka. Dogovoriva se, da pridem čez nekaj minut, saj grem jaz v železnino. Ko vse nabavim kar potrebujem, grem do dingija in zaveslam do Franka, nato pa k njemu direktno za štedilnik. Skrbno sem ga gledal kako kuha in kako reže zelenjavo, kaj vse dodaja v ponev in po približno pol ure je bila jed gotova. Odlična, za prste polizat. Če koga zanima, naj si gre zadevo pogledat preko Googla ali preko Youtuba (shaksuka food).

Čas je da grem na svojo barko in ker smo cca 300 metrov narazen, imam kar nekaj dopoldanske telovadbe, kar sploh ni tako slabo. Na barki najprej popravim in prilepim polivinilasto podlogo, nato z odstranjevalcem rje premažem staro verigo. Pustim jo štiri ure stati in sušiti, nato jo spravim v vedro in jo operem v sladki vodi. Spet jo zložim na polivinil in jo pustim, da se posuši.

V naš zaliv prihaja vedno več bark, na trenutek sploh ne vem, kje se bodo vezale, saj primanjkuje boj. Za vikend je napovedano zelo slabo vreme z močnim vetrom, zato ostajajo sidrišča prazna. Verjetno je bilo dovolj dni brez dežja in brez vetra. Mora biti neko sorazmerje.

Po popoldanski kavi zaveslam na obalo in grem v mesto, v eno naselje, kjer sem se dogovoril, da pridem pogledat, kako sušijo in pridelujejo prah za pijačo kavo. Ko sem prišel tja, sem bil presenečen, ker to kavo prideluje Indijec in ne avtohtoni Fidžijec. A kar kmalu mi razkaže kje suši korenine, kje jih razreže, nato jih da v en mlin, ki ima dva cilindra, ki tolčeta do želene granulacije. Drobno stolčene korenine prestavi v drug mlin, ki jih tolče do finega prahu. Mislil sem da bom videl mlin, res nek pravi mlin, zdaj pa vidim orodje, ki je kar nekaj let za nami. Ob tej sliki se mi je razpoloženje povrnilo, saj tega res ne vidiš vsak dan. Pri njih kupim en paket praha, ki ga bom podaril kakšnemu poglavarju vasi na Fidžiju.

Zvečer se še družim s kolegom Rikom, ki me je obiskal na barki, nato pa napišem par vrstic, ter pogledam pol filma in grem spat.

 

 < Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji - 1. del        Savusavu, otok Vanua Levu, Fidji - 3. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Torek 25 Jun 2019

JOBE SUP

Deske za supanje so posebej za ta šport oblikovane deske. To so velike, plovne, a za svojo velikost neverjetno okretne in odzivne deske. Načeloma so daljše od 3 metrov, lahko tudi več kot 4 metre, z oblazinjenim zgornjim delom in konkavnim trupom, navadno imajo na spodnji strani repa enega ali tri smernike za usmerjanje. Med seboj se razlikujejo po dolžini, volumnu in namenu uporabe, saj jih lahko vozimo na mirnih vodah, na manjših ali velikih valovih, po ozkih rekah ali širokem oceanu.

KAKO IZBRATI SUP?
Osnovno pravilo pri izbiri prave deske je, da težji, kot ste, večji volumen in širino deske boste potrebovali za bolj stabilno vožnjo. Vendar pa dodatna širina ni vedno boljša, saj širša deska slabše drsi po vodi, manjše osebe pa na njej tudi težje pravilno veslajo.

NAJEM SUP-a
Najem SUP-a je prava rešitev, razbremeni vas finančno in prostorsko.

V podjetju Moto – Nautika si lahko izposodite SUP opremo (deska, transportna torba, veslo, tlačilka, set za popravilo), že od 15€/dan.

KRAJ PREVZEMA:
Moto Nautika d.o.o, Ptujska cesta 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju
ČAS PREVZEMA: 
Od ponedeljka do petka 9-18 ure ali v soboto od 9-13 ure
TELEFON: 
+386(0)2 629 04 00

KOLEDAR REZERVACIJ NA TEJ POVEZAVI

JOBE SUP

Ponedeljek 24 Jun 2019

GRAND Golden Line G500

Gumenjak GRAND Golden Line G500 je odlična izbira za športno preganjanje, vleko smučarja, ribolov, večdnevna potepanja ali samo za popoldanski skok do samotne plaže. V podjetju Moto-Nautika so pričeli z posebno ponudbo gumenjakov Grand G500 TOP PRODAJNIH MODELOV!

ZAKAJ IZBRATI G500?

Grand Golden Line 500 predstavlja pravi kompromis med prostornostjo in dolžino. S petimi metri dolžine nudi dovolj prostora za vso družino tudi na sidru. Kompakten in varen čoln, dobre plovne lastnosti, sodoben in eleganten videz ter kvalitetna izdelava so lastnosti, ki bodo zagotovo prepričale marsikaterega novodobnega kapetana, željnega hitrih premikov in preprostega rokovanja.

TEHNIČNI PODATKI

  • celotna dolžina - 495 cm
  • dolžina palube - 332 cm
  • celotna širina - 230 cm
  • širina palube - 128 cm
  • premer tubusa - 50 cm
  • število zračnih komor - 5
  • max obremenitev - 1000 kg
  • max. število oseb - 10
  • max moč motorja - 115 km
  • teža praznega plovila - 435 kg

Več o gumenjaku in cena na tej povezavi.

GRAND Golden Line G500

GRAND Golden Line G500

Ponedeljek 24 Jun 2019