Novice

GRAND z letošnjim letom zaključuje uspešno in izjemno pozitivno sezono. V njihovem podjetju in ladjedelnici se zavedajo, kako pomembno je slediti trendom in nenehno ohranjati inovativnost, kreativnost in kakovost, ter istočasno slediti svoji filozofiji.  Z razvojno investicijo je GRAND v sezoni 2015/16 zabeležil kar 35% rast prodaje na vseh mednarodnih tržiščih. Poleg napovedi novih modelov pa se v slovenskem podjetju Moto-Nautika pripravljajo na zaključek še ene uspešne sezone. V največjem prodajno-servisnem salonu na Štajerskem je na voljo več kot 50 gumenjakov na zalogi, s koncem prejšnjega meseca pa so tudi uradno otvorili posezonsko akcijo na vso zalogo plovil.

GOLDEN LINE linija je oblikovana na zasnovi RIB sistema. Serija velja za zelo prestižno, saj nudi veliko udobja in elegance.
Golden Line modeli so v zadnjem delu zaprti, kar omogoča bistveno večje shranjevalne prostore, globoki V trup za lažjo vodljivost in ogromno serijske opreme, ki jo ponuja vsak izmed modelov. Modele Golden Line prepoznate že po športnem izgledu in možnost različnih kombinacij barv. Primerni za zahtevnejše kupce, saj gre za RIB gumenjake s sodobnim videzom, večjo nosilnostjo in ostalimi izjemnimi zmogljivostmi.

Za koga je primeren gumenjak iz linije Golden Line Cruisers? (G500, G650 in G850)

Za vse, ki želijo plovilo od 5 m do 8,50 m dolžine ter atraktiven, edinstven in moderen dizajn. Golden Line nam ponuja sodoben dizajn in vrhunsko raven ergonomije.
Ponuja veliko prostora v notranjosti čolna in sposobnost za daljša potovanja (izjemna plovnost, vgrajeni rezervoari za gorivo, sistem za spiranje). Določeni modeli dosežejo hitrost tudi od 80km/h (G500) in več pri večjih modelih.

Gumenjak nudi ogromno suhih odlagalnih prostorov, ki jih lahko popolnoma zapremo ter dovolj široka krmarska konzola, na katero lahko pritrdimo veliko navigacijskih instrumentov (GPS naprave, števci, radio, kompas, zvočniki, razni drugi priključki).

Posebnost linije je tudi možnost večjega števila barvnih kombinacij, za vse tiste ki želijo odstopati od klasike. Če želite dovolj veliko ležalno površino, se v sprednjem delu dodatno vstavi ležalna ploščad, ki omogoča sproščeno ležanje potnikov, enako kot tudi v zadnjem delu.
Vsa inštalacija za vgrajene naprave in motor so popolnoma skriti pod dnom.

Za koga je primeren gumenjak iz linije Golden Line Tenders? (G340 in G380)

Trenutno sta glavni dve velikosti: 340 cm in 380 cm, s stopničkami na koncih tubosov, mehkimi sedeži in ograjami ob straneh ter zadaj. Obstajata dve glavni različici tega modela: DELUXE in GRAND DELUXE z izbiro materialov Hypalon ali Mirasol.
Najpomembnejša njihova lastnost je nizka teža plovila, zato so zelo primerni za pomožna plovila k večjim barkam.

Primeren gumenjak za vse, ki si želijo plovilo od 3,40 do 3,80m skupne dolžine. Obe različici sta tudi primerni za daljša potovanja, saj čoln doseže tudi do 48km/h (G340) in 65km/h (G380).
Gumenjak nam nudi odlagalne prostore, ki jih lahko popolnoma zapremo, ter po želji tudi dodatne sedeže, saj imate na voljo dodatni stranski sedež za potnika. Vsa inštalacija za vgrajene naprave in motor je popolnoma skrita pod dnom. Zadnji del se elegantno zaključi z vgrajenim rezervoarjem, ki se nahaja v zaprtem delu gumenjaka.

V kolikor imate na barki omejeno garažo, ima plovilo nastavljivo naslonjalo po višini. Po naročilu se lahko volanska konzola tudi predela, zaradi višine v garažnem prostoru barke ali pri spuščanju pasarele.
Vgrajene imate vse potrebne bitve za lažje dvigovanje z pasarelo + palična navigacijska luč, ki je del električnega paketa - z lahkoto odstranite, da se gumenjak lahko pospravi v garažo. Gumenjak je tudi primeren za rekreacijo in športne aktivnosti (lahko smučate na vodi, wakeboardate, vlečete s tubo).

Vso zalogo in še več nasvetov, kako izbrati ustrezno plovilo, lahko preverite na spletnem naslovu : www.grandboats.si.

Za varno, zanesljivo sidranje moramo izbrati pravo opremo. Če želimo vedeti, kakšna oprema je prava, moramo spoznati, kdo povzroča sile pri sidranju in kakšne so le te. Pri sidranju sile povzročajo veter, morje in morsko dno. Poglejmo si kako vsak od treh naštetih elementov posebej vpliva na sidranje.

Veter

Vsa plovila razen podmornic imajo zračni upor. Zračni upor povzroča vsa površina plovila, ki je izpostavljena premikom zračne mase. Teorija aerodinamike pravi, da je sila vetra proporcialno enaka projekciji površine plovila in kvadratu hitrosti vetra. Pri pravilnem izračunu moramo upoštevati še gostoto zraka in koeficient zračnega upora.

Formula za izračun je:

v - hitrost vetra
S - površina
C - koeficient zračnega upora
ϱ - gostota zraka

Koeficient zračnega upora pri ravni ploskvi znaša 1.17, na primer pri aerodinamično oblikovanem letalu ali pa avtomobilu pa 0,5. Kolikšen je točen koeficient za posamezno plovilo je težko izračunati. Zavedati se moramo, da posamezni elementi kot so jambor, pripone, različne oblike na plovilu, medsebojno vplivajo druga na drugo. Prav tako se moramo zavedati, da sila ni popolnoma linearno povezana s površino in tudi ne s kvadratom hitrosti, je pa dovolj dober približek. Empirični modeli obstajajo ampak so izjemno zapleteni. ABYC (American Boat and Yacht Council) je izdal tabelo, ki podaja sile zračnega upora glede na dolžino plovil, hitrost vetra in obliko plovila.

Tabele so izračunane po formuli:

K =0,0089
L-dolžina plovila v metrih
P=1,66 - v-hitrost v vozlih

Formula je dokaj natančna, čeprav se zdi čudno smešno, da izračunavamo silo upora glede na dolžino plovila. Uporabljamo jo lahko za zgornji približek sile. Rezultati naj bi od točnih odstopali manj kot 5%.

Poglejmo si premer 40 čevljev (12 m) dolgih plovil različnih oblik in sile, ki delujejo pri kotu vetra 0° in 30° glede na plovilo (Sila F je v N)

Kot vidimo iz tabele, so vrednosti po formuli ABYC nekoliko višje od natančneje izračunanih in jih lahko smatramo kot vrednosti z nekaj varnostne distance.

Da se matematični modeli razlikujejo od dejanskih meritev je razlog tudi tako imenovani gradient hitrosti vetra. Hitrost vetra namreč variira z višino. Standard za merjenje hitrosti vetra je 10 m nad morsko gladino ali nad kopnim. Na višinah med 0 in 10m prihaja do trenja in vrtinčenja vetra, ki hitrost zmanjšujejo. Bliže ko smo površini večji je učinek. Ker je večina plovil velikosti do 50 čevljev (15m) nižjih od 3m, lahko smatramo, da je učinek vetra na plovilo med 40% in 80% standardne hitrosti izmerjene na 10m. Pri večjih hitrostih vetra, gradient hitrosti vetra narašča bolj eksponentno. Zato lahko računamo, da je učinek vetra na plovilo med 75% in 85% standardne hitrosti vetra merjene na 10m.

Gradient hitrosti vetra je eden izmed razlogov, zakaj so merjene sile nižje od izračunanih po matematičnih modelih. Kolikšna bo natančna sila za posamezno plovilo je praktično nemogoče izračunati. Izračunane vrednosti pa vsekakor lahko uporabimo kot približek.

Morje

Morje na plovilo na sidru vpliva na tri različne načine. To so valovi, morski tok in premikajoče se plovilo.

Valovi

Največja sila, ki deluje na plovilo je plovnost. Če je morje popolnoma mirno in plovilo miruje, morje deluje na plovilo s silo, ki je enaka teži plovila. Če morje ni mirno in se plovilo premika, pa prihaja do sicer minimalnih sprememb skupne plovnosti, prihaja pa do večjih sprememb plovnosti posameznih delov plovila. To se običajno dogaja na premcu plovila, če je sidrna vrv ali veriga prekratka, kar povzroča povečanje sile na sidro.

Morski tok

Morski tok vpliva na vsako plovilo, ki je zasidrano. Za izračun sil, ki jih povzroča tok, bi morali poznati natančno hidrodinamiko plovila. Zato si poglejmo le primer 10m dolge jadrnice in sile, ki narašča glede na hitrost toka. Kot vidimo iz grafa, je sila pri majhnih hitrostih morskega toka majhna ali celo zanemarljiva, pri večjih pa eksponentno narašča. Recimo pri hitrosti morskega toka 6 vozlov, je približno enaka vetru, ki piha s hitrostjo 20 vozlov. Situacij, ko bomo sidrali v tako močnem morskem toku je izjemno malo. Na Jadranu hitrost morskega toka le redko kje preseže 1,5 vozla. Višje hitrosti so le v ožjih kanalih, ki pa sigurno niso pametna izbira za sidranje in bo skipper sigurno poiskal boljšo rešitev.

Premikanje plovila

Plovilo na sidru se običajno premika. Do premikov prihaja zaradi različnih sil, ki delujejo naj. Da bomo vedeli kakšne sile delujejo na sidro zaradi premikov plovila, moramo poznati hidrodinamiko podvodnega dela trupa, kobilice, krmila.

Vsak predmet se lahko giblje na 6 različnih načinov. Pet od šestih povzročajo sile pri sidranju.

Zibanje – gibanje okrog vzdolžne osi (ne vpliva)

Guganje – gibanje gor in dol

Vrtenje – gibanje okrog vertikalne osi

Premikanje naprej-nazaj

Premikanje levo-desno

Premikanje gor-dol

Kako posamezni premiki plovila vplivajo na sile pri sidranju bomo obdelali v naslednjih člankih.

Morsko dno

Morsko dno deluje na plovilo preko sidra , verige in sidrne vrvi. Če sidro drži in ga ne vlečemo, potem je sila dna nasprotno enaka horizontalni in vertikalni komponenti sili s katero deluje plovilo na sidro. Če je horizontalna sila upora morskega dna manjša od horizontalne sile s katero deluje na sidro plovilo, potem sidro vlečemo. Vlečenje sidra skozi morsko dno je posledica preveč napete sidrne verige ali vrvi. Vlečenje se bo prenehalo le če zmanjšamo napetost verige ali vrvi ali pa se bo sidro vkopalo v material, ki zagotavlja večjo silo trenja ali pa ga ustavi.

Poleg sidra trenje povzroča tudi veriga na tleh. Večje trenje povzroča pocinkana veriga, manjše nerjaveča, ker ima bolj gladko površino. Sila trenja verige je izjemno majhna. Doseže le nekaj 10N. Če bi bila večja, ne bi potrebovali sidra. Prav tako povzroča trenje le ko leži na dnu, ko pa jo sila plovila dvigne z dna, pa te sile ni več. Dober oprijem nudi le kadar se ovije okrog skal ali koral. Večja dolžina sidrne verige ali vrvi pri sidranju ni namenjena, da bi s trenjem pomagala držati plovilo na mestu. Njen namen je, da je sila s katero deluje plovilo na sidro čim bolj horizontalna, kar zmanjšuje možnost, da bi sidro izvlekli iz morskega dna.

Nasveti za varno sidranje: 

Teorija sidranja 2.del

Teorija sidranja 3.del

Nasveti za varno sidranje - 1. del

Nasveti za varno sidranje - 2. del

Nasveti za varno sidranje - 3. del

Nasveti za varno sidranje - 4. del

Nasveti za varno sidranje - 5. del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/

Svetovni prvak v razredu motornih čolnov O-250 Massimo Rossi se je smrtno ponesrečil na dirki v Traben-Trarbach v Nemčiji.

V nedeljo je potekala mednarodna dirka v razredu O-250 in O-350 na nemški reki Mosel. Dirke se je udeležil tudi dvakratni svetovni prvak, 24-letni Italijan Massimo Rossi. V drugem teku dirke v razredu 0-350, pri obratu na severni boji, je izgubil nadzor nad plovilom in odneslo ga je v obrežje reke. Trčil je v drevje in utrpel hude telesne poškodbe. Kljub hitri intervenciji, ga niso uspeli rešiti.

Majhna in izjemno lahka plovila imajo vgrajen 350 cm3 motor, vendar dosegajo hitrosti do 170 km/h. Ker ima plovilo stik z vodo več ali manj le s propelerjem, večina čolna pa lebdi nad gladino, jih je izjemno težko krmariti. Vsaka najmanjša napaka je lahko usodna. Kljub številni izkušnjam, je bila dirka za Rossija usodna.

Massimo Rossi (1992-2016)

Italijan Massimo Rossi se je začel s tekmovalnimi športi na vodi ukvarjati že zelo mlad. Že leta 2007, pri komaj 15 letih, se je začel udeleževati mednarodnih tekmovanj v razredih O-250, O-350 in drugih. Leta 2011 je postal prvak Italije in zasedel drugo mesto v Evropi. Letos je postal svetovni prvak v razredih O-250 in O-350.

Massimo Rossi z računalnikom pred svojim bolidom.

Na Genoa Boat show 2016 je Suzuki imel svetovno premiero dveh novih motorjev in sicer Suzuki DF175AP in DF150AP. Motorja delujeta na osnovi nove Suzukijeve napredne tehnologije katera že spremlja tehnični koncept motorja Suzuki DF200AP, motorja, ki je bil velik komercialni uspeh in leta 2015 dobil nagrado za »Top izdelek navtične industrije« ter nagrado za tehnološko inovacijo. Ponaša se z izredno kompaktnostjo, odličnim razmerjem teže / moči/porabe kar ga uvršča v sam vrh, briljantnimi pospeški, zanesljivostjo in sposobnostjo prilagoditve različnim namenom. Vse to mu omogoča prefinjena elektronika, ki nadzoruje delovanje. Vgrajen je 2.867cc 4 valjni DOHC motor z visokim 10,2:1 kompresijskim razmerjem zagotavlja visok navor ki ustvarja izjemne pospeške.  Poleg tega sta novi DF 175AP in DF150AP opremljena s Semi Direct Air Intake  sistemom ki skrbi da kontrolira temperaturo zraka ki prihaja v izgorevalno komoro in s tem povečuje učinkovitsot izgorevanja. O2 senzor in Knock senzor skrbita za optimizirano učinkovitost izgorevanja in dodatno stabilizacijo obratov motorja.

Za delovanje skrbi  32bitna kontrolna enota, katera preko različnih senzorjev analizira vrsto parametrov povezanih z delovanjem motorja z namenom, da delovanje motorja najbolj optimizira.

Lastnost vseh izvenkrmnih Suzuki motorjev je tiho delovanje, zanesljivost odlično razmerje moči ter porabe goriva ter tehnološka dovršenost.  V razponu od 2.5PS do večkrat nagrajenega 300PS  pri Suzukiju vsak najde motor, ki bo zadovoljil posameznikove potrebe.

Več informacij na: www.as-boats.si, AS Boats d.o.o., Turnerjeva ulica 2, 2313 Fram, tel: +386 2 608 41 41, eMail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ladja Benjamin Franklin je ena največjih ladij, ki je bila zgrajena do sedaj. Je v lasti podjetja CMA CMG in je namenjena prevozu kontejnerjev.

399 m dolgo ladjo so zgradili leta 2015 v kitajski ladjedelnici Shanghai Jiangnan Changxing Heavy Industry. V širino meri 54m, v višino 60m (70 z antenami), njen ugrez pa znaša do 16m. Ladja ima kapaciteto 18.000 TEU (TEU - število standardnih  20 čevljev dolgih kontejnerjev) ali 9.000 kontejnerjev dolžine 40 čevljev (12m).

Ko je v decembru leta 2015 vplula v pristanišče Long Beach, je bila največja ladja, ki je kdajkoli vplula v severno Ameriko. Ker je ladja za tretjino večja od ladij, ki so do sedaj pristajale v severno ameriških pristaniščih, so morali številna posodobiti, da bo iztovarjanje mogoče. Posodobiti je potrebno predvsem dvigala, saj so kontejnerji na ladjo zloženi v desetih nadstropjih.

Ladjo poganja en motor. Izdelalo ga je podjetje Man B&W. Motor je dvotakten in obratuje na nizkih obratih, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo, poceni vzdrževanje in nizko porabo. Motor razvije moč 63.910 kW pri 84 obratih v minuti. Optimalna hitrost motorja je 80 obratov v minuti, pri kateri razvije 62.370 kW moči. Pri teh obratih porabi 164 g dieselskega goriva na uro na kW, ali 163 g plinskega olja. Pri optimalni hitrosti poraba goriva znaša približno 10.500 kg/uro.

Ladjo upravlja 27 članov posadke. Pri optimalni obremenitvi motorja razvije hitrost 22,9 vozla.

Foto: marinetraffic.com

Jadranje v lepem vremenu z zmernimi vetrovi do 20 vozlov je zabavno in sproščujoče. Ko pa se enkrat srečamo z vetrovi, ki pihajo preko 40 vozlov, visokimi valovi in močnimi tokovi, pa jadranje postane naporno stresno in nevarno. Jadralec Skip Novak z ogromno izkušnjami, se je podal na jadranje okrog rta Horna, kjer običajno vladajo zahtevne razmere. Kakšna je plvba v takšnih pogojih, si lahko ogledate v spodnjem videu:

V Izoli se je v nedeljo zaključilo tridnevno državno prvenstvo v olimpijskem enosedu laser in mladinskem razredu laser 4.7. Državni prvak razreda laser je postal Žan Luka Zelko, razreda laser 4.7 pa Sandra Lipovec.

Jadralnemu klubu Burja Izola so bile vremenske razmere naklonjene le prva dva tekmovalna dneva, ko so jadralci izpeljali vseh 6 predvidenih plovov. V nedeljo pa je deževno vreme žal preprečilo izpeljavo še preostalih treh plovov. Udeležba je bila nad pričakovanji – zbrali so se jadralci iz treh držav in enajstih klubov. Jadralcem je odličja podelil tudi srebrni olimpijec iz Ria Vasilij Žbogar, ki je prav na jadrnici laser Sloveniji priboril preostali dve jadralni olimpijski odličji.

V olimpijskem razredu laser je s popolnim izkupičkom šestih zmag slavil Mariborčan Žan Luka Zelko (Društvo Maraktiv Maribor) pred Matejem Valičem in Markom Sekardijem (oba JK Jadro Koper).

Absolutna zmaga v razredu laser 4.7 je pripadla Italijanu Filipu Costi, drugo mesto pa Hrvatici Sari Mujesič. Tretje mesto in naslov državnega prvaka je pripadlo Sandri Lipovec (JK Pirat Portorož). Drugi Slovenec je bil Andrej Fras (JK Izola), tretji pa Klemen Petrovič (JK Jadro). V kategoriji do 16 let je zmagal Klemen Petrovič pred Janezom Zabukovcem (oba JK Jadro) in domačinom Luko Lovričem (JK Burja Izola).

Vir: JZS.si; Foto: Dragan Sinožič

Še pred kratkim smo mislili, da so plovila-droni, brez krmarjev, zaenkrat le znanstvena fantastika in da bo minilo še vrsto let, preden jih bomo videli v akciji. Pa temu ni tako. Razvoj plovil brez krmarjev je izjemno hiter. Ne le da so v testni fazi, obstaja že nekaj plovil-dronov, ki svojo nalogo že opravljajo in to povsem brez krmarjev na krovu.

Dva robotska trimarana plujete po Beringovem morju. Njuna plovba je podobna košnji trave. Plujeta levo in desno, gor in dol in štejeta ribe. Ja, štejeta ribe. Poleg štetja rib, jadrnici-drona izvajajo tudi druge meritve. V lanskem letu so na večje število tjulenjev, ki plavajo v tem področju, namestili oddajnike. Droni njihove podatke prestrežejo in jih pošiljajo direktno v nadzorni center, kjer jih obdelajo. Poleti so opravili tudi plovbo ob robu arktičnega ledu in natančno izmerili njegovo temperaturo.

Drona trenutno plujeta ob obalah Aljaske. Opremljena sta z vrhunskim zmogljivim sonarjem, podobnim kot ga uporabljajo ribiške ladje. Njuno plovbo nadzirajo v 4000 km oddaljenem kontrolnem centru. Podjetje Saildrone je namreč najelo prostore stare zračne baze v San Franciscu in v njem postavilo kontrolni center.

Jadrnice podjetja Saildron na ven izgledajo kot pomanjšana verzija katamaranov, ki tekmujejo v Pokalu Amerike. Izdelani so iz karbona in imajo karbonska jadra. Jadro deluje enako kot krilo pri letalu. Ko preko njega piha veter, ustvarja povišan tlak ne eni strani krila in znižan na drugi, kar potiska plovilo. Plovili sta stabilizirani s premičnimi utežmi, ki omogočajo, da plovilo ves čas plujejo v idealnem kotu glede na veter. Imajo tudi kobilico, ki obrne plovilo, če se to slučajno prevrne.

Foiler 41 motorna jahta, ki bo »letele« prihaja iz ladjedelnice Enata Marine.

Enata marine je švicarko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2007. Ukvarjajo se z razvojem in raziskavami na področju kavitacije, dinamike tekočin in plovil. Sodelujejo v Pokalu Amerike, pri razvoju plovil Luna Rossa, ki tekmuje v pokalu že od leta 2014. Pohvalijo se lahko s številnimi patenti in rekordi, ki so jih postavila plovila, ki so jih konstruirali. Sodelovali so pri razvoju plovila Hydroptere, ki je v letih 2008-09 postavil dva hitrostna svetovna rekorda, plovilo Hydros.ch je postavljalo hitrostne rekorde v letih 2012-13, plovilo Hydros C Class, ki je kot prvo doseglo hitrost plovbe, ki je znašala trikratnih hitrosti vetr in še bi lahko naštevali.

Tokrat so se odločili da izdelajo prvo motorno jato, ki bo »letela«. No v resnici ne bo letela, temveč bo z uporabo podvodnih kril (foils), plula nad vodno gladino. Foiler 41 bo elegantna motorna jahta, ki bo v dolžino merila 12m. Pri izdelavi bodo uporabili najnovejše tehnologije, ki prihajajo iz Pokala Amerike. Izdelana bo za plovbo z visokimi hitrostmi, vendar še vedno tako, da bo plovba varna in stabilna. Za gradnjo plovila bodo uporabili pretežno karbonska vlakna. To bo zagotovilo kar najmanjšo težo plovila in njegovo trdnost.

Foiler 41 bo prava magična leteča preproga. Da bo sistem deloval pravilno bo imel v premcu vgrajen giroskop in kompas. Zbirala bosta podatke o plovbi, kij pošiljala računalniku, ki bo krmilil naklon kril na premcu in na krmi in s tem zagotavljal stalen naklon plovila. Da bo s plovilom možno pluti z manjšimi hitrostmi, pristajati ob obali, sidrati na sidriščih in seveda drveti nad vodo gladino, so krila plovila premična. S pritiskom na gumb se v celoti povlečejo v trup plovila, kar omogoča plovbo po plitvinah in enostavno bočno pristajanje.

Ker želijo, da bi bilo plovilo primerno za kar največ navtikov, so se odločili, da ga bodo ponudili v treh različicah razporeditve GT, Tender (z limuzinskim krovom) in Pro (z odprtim krovom).

Trenutno potekajo še zadnji testi na modelu polovične velikosti jahte (video). Po uspešno opravljenih vseh modifikacijah, bodo pričeli z izgradnjo prve leteče jahte Foiler 41.

Videoposnetek testne plovbe modela v polovični velikosti jahte:

Na severnem delu luke Pulj, na otoku Sv. Katarina, bi morala že pred leti zrasti nova marina z imenom Marina Resort Pula.

Hrvaška vlada je začela z zbiranjem ponudb za koncesijo že leta 2012. Prejeli so le dve ponudbi. Podjetje Stangl Consult Gmbh c/o Revivisco, d. o. o. je žal poslalo nepopolno ponudbo, zato je razpis dobilo podjetje Kermas Istra d.o.o. Koncesijsko dovoljenje je bilo naprej izdano za šest let, ta teden pa ga je Hrvaška vlada podaljšala na osem let.

Po izdaji razpisa in prejemu ponudb, je bilo celotno področje otoka Sv. Katarina – Monumenti razglašeno za kulturno področje, kar je spremenilo pogoje za gradnjo nove marine oziroma luka za navtične namene. Zaradi tega je bilo potrebno spremeniti prostorske in gradbene načrte, kar je zavleklo pridobivanje gradbenega dovoljenja in pričetek del. Prav tako je bilo naknadno ugotovljeno, da je potrebno zgraditi novo dovodno infrastrukturo do marine v dolžini 3,5 km, kar podraži investicijo za približno 10 mio HRH (1,5 mio EUR).

Kdaj se bodo pričela dela in kdaj bo marina zgrajena, še ni jasno. Podaljšanje trajanja koncesije je mogoče eden prvih korakov, da se bo ta 46 mio EUR vredna investicija končno pričela!