Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Proti mestu Nadi, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji – 1. dan

Komaj sem dejansko dočakal, da sem lahko začel »šraufati« motorček. Nekaj vseeno naredim, očistim uplinjač, očistim cevi, zamenjam svečko, malo posprejam z WD40 in motorček dam na dingija. Bolj ko vlečem vrvico, manj bi on kresnil. Kot da se je odločil, da me po 11.-tih letih zapušča. Spomnil sem se mehanika in balkanskega izreka: Drži vodu, dok majstori odu. Tako tudi ta motorček. Na Savusavu je delal v nulo, zdaj pa še vžgati noče. Ni kaj, zdaj gre na ograjico, potem pa ga bom enkrat dal spet narazen, ko se mi bo dalo. Očitno je napaka manjša, a je zdaj površinsko ne vidim.

Pripravim še barko in ob 11,30 uri dvignem sidro, ter izplujem s sidrišča. Moj novi cilj je pluti ob otoku do vhoda med dvema koralnima grebenoma, katerega bi moral doseči jutri zjutraj, torej po tej nočni plovbi. Potem pa še naprej po ožini in med ovirami do cilja. Ko pridem ven iz zaliva imam komaj 6 vozlov vetra, zato jo mahnem kar naravnost ven na odprto. Kakšnih 15 milj daleč na odprtem, sem ujel veter kakšnih 11 do 13 vozlov. To je tisti pravi JV pasat. Jadri sta obe zunaj in jadram na polno. Vala je komaj za dobrega pol metra in jadram od 5,8 do 6,3 vozla. Je lahko še bolje? Nemogoče!

Vmes lovim ribe in po treh urah se oglasi rola, s katere se odvija flaks. Potegnem in navijam, a že po pol minute spusti. Vem, da je riba prosta. Potegnem flaks do konca na barko in vidim, da je vaba še vedno gor. Spustim jo v morje in spet čakam. »Lušta« se mi sveže ribe, če bi bila tuna bi bilo najbolje. Odrezal bi tanke kose ribe, malo pokapljal z limono, dal za eno uro v hladilnik in potem namočil v sojino omako. Mmmm, kako dolgo že nisem tega jedel.

Počasi se bližam otoku Beqa, ki je zaščiten okoli sebe z velikim in širokim koralnim grebenom. Od Žareta sem izvedel, da so tam še stara plemena s starimi običaji. Eden najbolj znanih, ki je sedaj že prerasel v turistično atrakcijo, zaradi denarja seveda, je hoja po vročih kamnih in žerjavici. Žal se na tem otoku ne bom ustavil, zato si tega tudi ne bom ogledal. Poleg tega je voda okoli otoka zelo lepa in čista, je pa menda ta otok znan tudi po morskih psih, imenovanih morski biki. 

Spet zapoje rola in se odvija. Zategnem in riba skoči v zrak. Na kakšnih 80 metrov razdalje vidim značilne barve in to bo mahi mahi, ki pa je precej velik. Že zdaj vem, da ga ne bo na barki. Palica se usloči, na trenutke sploh ne morem navijati. Po moje ima med 12 in 15 kg. Vlečem in se borim jaz in bori se on. Naenkrat se vrže iz vode in ostane površinsko na vodi, takrat pa jaz navijam in spet se potopi, odide na desno in potem se flaks na vabi utrga, kakšnih 30 metrov pred barko.

Zdaj sem že za otokom in kuham si kavo. Spet zapoje rola in kava me ne zanima več. Zdaj pa res ne vem, ali je bil to isti mahi mahi, ki želi delati samomor, ali pa še eden takšen. V glavnem »prava zver«. Tokrat se mi ne mudi in ga utrujam, utruja tudi on mene. Pobrskam po spominu in takšnega ribolova, ki bi bil tako težak se ne spomnim. Zdi se mi, da sem že jaz bolj utrujen od njega. Končno ga po pol ure, če ne več, potegnem 8 metrov do barke, ko ga spet izgubim. Do tega trenutka sploh nisem vedel, da znam operirati tako dobro tudi s kletvicami. Tudi kočijaši mi ne bi bili do kolen. Potegnem flaks na barko, a na koncu je ostala vaba. Pogledam in ne verjamem očem, trnek je skoraj raven. Sem vedel, da za takšno vrsto ribolova potrebujem boljšo opremo. To niso več ribe ampak »beštije«. Palico zvijem in me mine ribolov. Razmišljam če bi sardine pokapljal s sojino omako.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Malo pred nočjo moram spremeniti kot plovbe in zdaj bom imel veter čisto v krmo. Torej potegnem na plano tangun in ga obesim na sprednje jadro, boom od glavnega jadra pa privežem na drugo stran barke in ga učvrstim na srednji bitvi. Skoraj je že polna tema, jaz pa jadram metuljčka. Nastavim si razdaljo in ugotovim, da jadram prehitro. Pa ne prehitro, da barka ne bo zmogla, le ob tem jadranju bi bil ob štirih zjutraj na prehodu. Nikoli še nisem zanalašč ustavljal barke, da bi jadral počasi, a vse je enkrat prvič. Noč je in morda bodo na vodi tudi ribiči. Zato zvijem glavno jadro in samo z genovo počasi jadram med otoki. Kam? Do zahodnega rta otoka Viti Levu. Val je v krmo, zato barko ziblje desno in levo, torej bom do jutra precej zmiksan.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji - 2. dan

Jadranje je danes naravnost fenomenalno, čeprav priznam, da nisem ravno ljubitelj nočnega jadranja. A če se jadra, se pač mora jadrati, da ujamem tisto kar načrtujem. Po polnoči sem jadral počasi in nekaj čez četrto uro zjutraj sem prišel do dela, kjer moram spremeniti smer. Že prej sem imel malo problemov z avtopilotom, ker je tukaj v kotu otoka ogromno vrtincev, smer toka se nekajkrat spremeni in valovi se mešajo med sabo. Na vse to opozarjajo v knjigah, pilotih, na ploterjih,… le jaz nisem tega jemal precej resno. Zato sem skoraj eno uro krmaril na roke. Kot sem izračunal, se mi je tokrat računica izšla in točno ob svitu, okoli 6:30 ure sem bil pri prehodu Navula. Prehod je dovolj širok in popolnoma miren, zato ni bilo nobenih skrbi ne problemov.

Ko sem preplul čez prehod, ni bilo več vala, zato sem se privezal in stopil na palubo, ter snel s sprednjega jadra tangun in ga pospravil. Brez njega sem jadral še kakšni dve uri, potem pa sem motoriral do sidrišča ob Vuda marini. Sidral sem poleg Norvežana in mojega dobrega kolega Gauteja. V 22 urah in 55 minutah sem preplul 125,2 NM. Tokrat bolj počasi in malo, a sigurno.

K meni je prišel kolega, sledila je kavica, domača limonada in seveda obvezen pogovor, saj se nisva videla že eno leto. Ko mu povem o vseh problemih z barko se prime za glavo in pove, da je od drugih slišal, da je bilo letošnje leto za marsikoga zelo pogubno. Tudi tukaj na Fidžiju se je pripetilo mnogo nesreč, saj so ljudje s plovili zadeli ob greben ali ob koralno glavo. Potem se mi ponudi, da preveriva moj Tohatsu motorček. Razdreva ga na prafaktorje in vidi se, da Gauteju to ni prvič. Jaz vse lepo skeniram in naslednjič bom znal sam. Ko vse skupaj nazaj sestavljava, očistiva še tako majhne luknjice na uplinjaču, vse zatesniva s posebno visoko temperaturno silikonsko maso, zamenjava še novo svečko za staro in motor res kresne. Bravo!

Malo kasneje, ko pospravljam pripluje z barko mimo mene še Bill in pravi, da gre v marino, saj gre od tu njegov prijatelj z Irske domov. Dogovoriva se, da se vidiva na kopnem. Zato pokličem Gauteja in greva na kopno, na Coca Colo. Malo kasneje se nama pridružita Bill in njegov kolega, povečerjamo, spijemo pivo oz. dva in okoli osme ure zvečer sem že na barki. Nisem še utrujen, a vem, da bo utrujenost kmalu prišla za mano. 

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji - 3.dan

Nekako sem pričakoval, da bom spal 12 ur, ali pa vsaj 10 ur. Pa ni šlo, spal sem samo 8 ur, ampak to res kvalitetnih 8 ur. Po moje se še obrnil nisem. Po neprespani noči in po triindvajsetih urah plovbe, je očitno to zame dovolj za počitek. Malo je krivo tudi sidrišče, saj barko rahlo ziblje in me je morda to, še prej uspavalo. Sidro dobro drži, nova sidrna veriga pa tudi.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Zjutraj se odpravim na kopno, nekoliko s strahom, a plujem z dingijem na motorček. Ta rohni in samo čakam, kdaj bo ugasnil. Do kopnega imam dobrih 500 metrov in jih bom tudi preveslal, če bo potrebno. A je bilo vse v redu in privežem se na dingi ponton v marini. Počakam še Billa in dve kolegici in gremo s taksijem v Lautoko – mesto sladkornega trsa. Tako je tudi bolje, če si stroške delimo in za 15 km plačam 1,50 €, kolikor znaša moj delež. Mesto je veliko in v njem je veliko ljudi ter avtomobilov. Nekako se mi zdi, da je to bolj Indijsko mesto, saj me vse spominja bolj na njih, kot na domorodce, Fidžijce. Dekleti gresta za sebe, midva za sebe in si ogledujeva trgovine s tehničnimi stvarmi. Na koncu ugotoviva, da je tu vse ceneje kot kjer koli sva do sedaj bila, tudi od Paname. Bill nekaj kupi, nekaj meri in si zapisuje, kajti morda bo jutri nabavil kar potrebuje. Sprehodiva se še do pokrite tržnice, mimo ribje tržnice, kjer me že vonj odbije, kaj šele riba, po kateri se podijo muhe in drugi mrčes. Za Fidži je to očitno nekaj normalnega. Ustaviva se le pri školjkah, črne so, ne poznam njihovega imena, a so zelo poceni. Tudi če bi bile zastonj, jih ne bi vzel, saj niso na ledu in ne v hladilniku. Sprehodiva se do sadne in zelenjavne tržnice, ki je res zelo velika. Gledam živila in vse deluje nekako sveže in videti je prav lepo. Cene? Cene pa so zelo različne. Trgovci, ki uvažajo papriko, paradižnik in drugo zelenjavo ter sadje, ki ne uspeva na Fidžiju, imajo zelo visoke cene. A nikjer ne dobite tistega kar želite, razen pri njih. Jaz sem kupil domače sadje pri domačinih. Tri velike ananase, ki tehtajo skupaj 5,7 kg, drugje kupim papaje, kar 1,8 kg jih je v petih kosih in kupim spet drugje še dobra 2 kg banan. Skupaj skoraj 10 kg sadja za 3,87 €. Cenovno ugoden je še paradižnik v grozdih, ki je tu veliko cenejši od debelega paradižnika. Ustavim se pri prodajalcu začimb. Ni da ni. Cena pa mizerna, nizka, le pakiranje je bolj slabo, zato me niti ne mika, da bi kaj kupil.

Potem se sprehodiva do novega velikega trgovskega centra, kjer dobiva kavo, ki pa bolj zanič kot ne, cena pa enaka našim cenam v Sloveniji. Se že pozna, da je tudi drugačna klientela v teh trgovskih centrih, kot pa je klientela v samem mestu. Trgovin si sicer nisem ogledal, a me mika, da bi šel še enkrat v mesto, saj je še marsikaj za pogledat, ne samo tehnične trgovine.

Kasneje še greva na kosilo, tokrat pa sva se slabo odločila in oba sva bila izredno razočarana. Indijska restavracija je bila zelo slaba, hrana hladna ter pri Billu tudi premalo pečena. Slabe volje sva odšla do točke, kjer smo se zmenili, da se vsi štirje dobimo, a pride le ena ženska iz Billove posadke. Druga je menda našla druge prijatelje. Gremo na avtobus in ta nas zapelje za mizerno ceno do marine. Jaz grem še do dingija in zopet s strahom pričakujem, kako se bo odločil. Bo delal ali spet ne. No pa je bil priden in je zaverglal iz prve. Na barki se še stuširam in zvečer ob narezanem ananasu pogleda še en film.

< Suva, otok Viti Levu, 1. del   Suva, otok Viti Levu 3. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Torek 27 Avg 2019

V članku Kje vse jadramo Slovenci smo objavili, katere slovenske jadrnice trenutno plujejo po svetu, kje se nahajajo in kdo jadra na njih.

Med njimi ste lahko zasledili tudi jadrnico Heron. Na njej plujeta zakonca Lili in Tomaž Pelko. Pred poletno sezono sta jadrnico prenovila in posodobila, sedaj pa sta se odpravila na plovbo. Njun trenutni cilj je na drugi strani Atlantika. Letos bi rada prečkala Atlantski ocean in pristala na Karibskih otokih. Kam ju bo vodila pot prihodnje leto, še ne vemo. Njuno plovbo bomo redno spremljali na naši spletni strani. Kje se nahaja jadrnica, kaj se dogaja na njej, katere kraje obiskujeta, bomo pisali redno vsak teden.

Kdo je Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

0. dan - Izplutje iz marine Nautec Mare proti Portorožu

Odhod iz Žabnice kmalu po poldnevu, Nejc naju je peljal z najinim avtom. Naloženi smo bili do roba predvsem s hrano – ko sprazniš oba hladilnika, zamrzovalno omaro in shrambo, gre to komaj v malo BMW enko. Hladilnik na barki se je izkazal, saj je na naše veliko navdušenje vso to hrano pospravil.
Ob visoki plimi okrog 18. ure izplujemo iz marine Nautec Mare, Monfalcone proti Portorožu.

Vožnja po kanalu je adrenalinska, kot vedno – ne bi rad poškodoval povsem novega Coppercoat antifaoulinga na kaki sipini. Uspešno se prebijemo ven brez dotika dna. Veter: pod 3 vozle, čez Tržaški zaliv motoriramo. Prihod na sidrišče med jadralnim klubom in skladiščem soli kmalu po mraku – okrog 22. ure, prepluli 20 milj.

Hladilnik: malo je še nagajal ventil, kompresor je bil zelo mrzel. Zategnil sem ga za pol obrata in potem je bilo OK.

1. dan - Izplutje iz marine Portorož

S tem začenjamo našo pot po svetu. Hočem, da je start v Sloveniji, zato je bil včeraj dan 0 in še ni štel. Izpod Bernardina tik ob arbitražni meji plujemo blizu hrvaškega policijskega čolna, ki čaka lepo na »svoji« strani meje. Vem, da bi s Heronom lahko izkoristil pravilo »neškodljivega prehoda teritorialnega morja« in zaplul tik ob savudrijskem svetilniku, a Hrvatu ne dam možnosti, da me ustavi in preverja dokumente in mi zapravlja čas. Dokler sem v Sloveniji, me ne sme ustaviti. Dvignemo jadra in jadramo proti Italiji. Ne gre na jug proti Anconi, smer je bolj proti Riminiju, včasih celo proti Benetkam. Preizkušam nova jadra in za zdaj je videti vse super. Električni vinc je OK, želel bi si, da bi bil hitrejši in da bi bil gumb mehkejši.

Med potjo instaliram vrvi, ki jih potrebujem, potem Lili jadra, jaz pa se lotim plinske napeljave, ki je seveda tudi nova in še ni bila instalirana. Ta projekt še ni prišel na vrsto do odhoda. Kmalu imamo na barki delujoč plin in preizkusim (nov) štedilnik. Dela. 

59 milj, sidranje pri ustju reke Pad. Večino časa na jadra. Sidrava na relativno odprtem (zalivov tu tako ali tako ni), napovedano je brezvetrje. Žal se od nekod rolajo neki z valovi, tako da se odločiva dvigniti sidro. Če ne moreš dobro spati, je vseeno, če se voziš. Cilj nočne pasaže: Rimini. Veter je točno v nos, valovi tudi, tako da poje motor. Aktivna straža je obvezna, saj voziva slalom med številnimi naftnimi platformami in ribjimi gojišči ter gojišči školjk. Številne kočarice, ki križarijo naokrog, dodajo k statičnim še leteče ovire. Off-duty član slabo spi, saj nas malo rola in malo nabija v val. Vmes dvakrat poskus jadranja, a se ni obneslo. Prihod na sidrišče pred Riminijem ob 6. uri zjutraj.

Motorne ure ob pristanku: 5380. Preplutih 110 milj.

2. dan - Rimini - Ancona

Po triurnem počitku startamo ob 10:00. Cilj Ancona, kakih 50 milj daleč. Napovedan je spremenljiv šibak veter najprej v nos, potem 5 do 10 v krmo. Pričakujem, da bo spet pel motor, a začne se bolje: 6 kn vetra z boka je dovolj, da plujemo s 4 vozli, nato se veter še malenkost okrepi in imamo dobrih 5 vozlov hitrosti. Razpeta so 3 jadra: velika genova, solent jadro in glavno jadro. Za genaker je veter preveč spremenljiv in slalom med gojišči školjk bi zahteval posadko kot na regati. Nama se ne da. 
Sidrava ob 22. uri v zalivu Portonovo, južno od Ancone.

Motorne ure 5386. Preplute milje danes 55.

3. dan - Ancona - Tremiti

Piha rahel NNW, ob 9.30 dvignem glavno jadro in nato sidro, motorja sploh ne prižgem. Dobrih 10 vozlov realnega vetra v krmo je OK za Herona. 15 do 20 bi bilo boljše. Cilj so Tremiti – otočki dobrih 120 milj daleč. To bo cel dan in cela noč. Tam bova že po svetlem naslednji dan. Veter je počasi slabel in ob 16. uri je zapel motor. 6 vozlov v krmo, naša hitrost tudi 6, se pravi vohamo izpuhe. Ob sedmih zvečer se spravim spat. Lili vozi. Rola kar pošteno, dizel smrdi, kako naj ob 19. uri zaspim. Potem so se z obale začele valiti nevihte. Lili je uspešno cikcakala med njimi (radar je tu zlata vreden). No ja, premetavam se do polnoči, potem pa začutim, da rahlo piha. Za prvimi nevihtami je prišel veter. Zamenjam Lili za krmilom. Čez kake pol ure dvignem genovo in ugasnem motor. Veter je točno v krmo in se krepi. Čez čas dodam genovi še eno jadro – solent in poskušam metuljčka. Ne gre, ker preveč rola. Raje vozim polkrmo na obe prednji jadri – tako je barka bolj stabilna. Glavnega ponoči sam ne grem dvigovat v takem slabem vremenu. Če bi bil rol, potem ja, full batten pa ni šans. Sploh pa Heron zelo lepo jadra samo na prednja jadra. Sploh v polkrmo. Držim lahko 120 navideznega vetra (pribl. 150 pravega) in lepo napredujemo. VMG je v glavnem čez 6. Malo nam pomaga še tok. Veter se krepi, zato najprej zvijem solent, potem pa še krajšam genovo. Vetra je precej čez 20 ves čas, maks. sem videl 29 (realnega). Ker plujemo 7 vozlov in več, je navideznega ravno prav. Ni pa ravno prav valov. Pa kaj je zdaj to? Saj še nismo na oceanu. Dobro nas rola in Lili je malo na eni postelji malo na drugi.

Zjutraj se veter malo poleže (pod 20), valovi pa so ostali. Ob 7.30 sidrava v prelivu med Capraro in S. Nicolo in spijeva kavico. Planirala sva ostati kak dan, a Tremiti so otočki za lepo vreme in krotko morje. Kopanje je na hitro (bolj umivanje). Preveč piha. Je pa treba paziti, da te ne odnese tok. 

Motorne ure 3595 (9 novih ur). Preplute milje: 130.

4. dan - Tremiti - Vieste

Čeprav se je dan začel formalno že od 00.00 med plovbo, ga v dnevniku začenjam po kavici, ko dvigneva sidro. Zapeljeva se med otočki. Splošen vtis: zelo lepo, če ne bi bilo toliko turistov. Kaj bo šele avgusta. Lili prevzame krmilo, jaz grem malo počivat. Cilj: Vieste dobrih 80 milj daleč. Veter je še vedno v krmo, poskušava razne kombinacije jader. Saj napredujemo dobro, ampak rola nas pa, kot da smo v pralnem stroju. Vmes veter spet malo popusti, pa se okrepi, pa jadra gor, pa jadra dol … Tik pred mestom Vieste gledava, kako se nad celino zdivja nevihta. Najbrž so veseli dežja. Nevihta seveda obrne veter in ko mečeva sidro, piha kot v vetrovniku. Saj sva prej malo upočasnila, da bi nevihta šla mimo, preden prideva, ampak je za nami ena jadrnica … Tako ne morem jadrati počasi, če me nekdo dohiteva.

Lili naredi odlično večerjo in ko jeva, že spet sije sonce, nevihta je mimo. Gremo se še skopat. 

Motorne ure 3597 (samo 2 novi uri). Preplute milje: 81. Od ponedeljka iz Portoroža 329.

    Nadaljevanje plovbe - 5. dan >


Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 27 Avg 2019

Jasmin Čauševič: Skriti paradiž

Ko sem nekje v začetkih 70. let zvečer v svoji sobi poslušal radio, saj takrat še ni bilo v vsaki sobi televizorjev, sem ob nedeljah večkrat poslušal Marjana Kralja. Nemalokrat pa sem ob večerih slišal tudi rubriko: »Kje so slovenske ladje.« In potem so naštevali: »Ladja Novo mesto je v Lagosu, ladja Pohorje je v Luandi, ladja …«

Tako nekako se spomnim tistih dni, ko niti sanjal nisem, da bi lahko bil tudi sam na tak način slišan v eni od takšnih radijskih objav. A moja objava ne bo ne na radiu ne na televiziji, ampak bo na teh spletnih straneh. 

Jasmin Čauševič: Skriti paradiž

Majhen narod smo in ne spadamo v pomorske države. Imamo le 43 km obale in več tisoč lastnikov plovil in še dodatno več tisoč ljubiteljev jadranja, ki nimajo svojih plovil. A tudi ti jih najemajo, se pridružijo lastnikom plovil, prijateljem, znancem, torej plujejo. Ko brskam po svojem spominu, si prikličem nekaj jadralskih imen, ki so s svojimi barkami že obpluli oz. prepluli zemeljsko oblo: Milanka Lipovec, Jure Šterk, Jože Mušič, Ali Ulaga, Miran Tepeš (3x), Roman Kvaternik, Matjaž Kurnik, Anton Kosi … in še bi se verjetno našel kdo, ki sem ga v tem trenutku pozabil navesti. Navdihnilo me je spoznanje, da kamorkoli priplujem, vidim slovenske jadralce, ki plujejo na svojih plovilih ali pa so na plovilih drugih jadralcev kot del posadke. Tako sem srečal na Karibih Boruta iz Novega mesta, ki je jadral kot član posadke na jadrnici nekega Francoza. Na Galapagosu sem srečal in se družil nekaj časa z Vesno in Tonetom, posadko jadrnice Mala. Na karibskem Martiniku sem v isti marini s Tonetom in Vlasto, posadko jadrnice Mojca. Da ima Atlantski ocean veliko otokov, vemo res vsi, a tudi na Nizozemskih Antilih, točneje na Arubi sem se prvič dogovoril za snidenje z Borutom in njegovo mlado družino, posadko jadrnice Zana. Z njimi sem plul, se srečeval in družil še kar nekaj tisoč milj po Atlantiku in Pacifiku. Na Tahitiju sem na sidrišču v zalivu pred marino srečal jadrnico, na njej pa mlado jadralko Meri z Bleda, ki je bila na sidru skupaj s svojim fantom nedaleč od mene. Zdaj kot izkušen par skippirata po Atlantiku in Aljaski. Fidži me je presenetil z Marjanovim katamaranom Spalux2, na katerem je plapolala velika slovenska zastava. Zaradi moje izobešene velike državne zastave me je opazila na Fidžiju tudi kanadska Slovenka Marija, ki skupaj z možem pluje okoli sveta na katamaranu Danica I. Na enem od 330 Fidžijskih otokov je trenutno tudi Sašo, ki se s svojo jadrnico Levana že šest let potepa po tem oceanu. Kmalu bom tudi z njim spil pivo in rekel kakšno besedo na temo jadranja.

Na Fidžiju sem se srečal tudi s Hrvati in njihovo jadrnico Hir3. Ko je pogovor nanesel na njihove jadralce, ki so prepluli svet, sem se malo zamislil, saj so pomorski narod z več sto kilometri obale, številnimi otoki in marinami. No pri naštevanju, kdo od njihovih je obplul svet, pa se je končalo, še preden smo porabili vse prste na eni roki. 

Trenutno so se letos na dolge poti podale kar tri slovenske jadrnice, katerim so prvi cilj atlantski Kanarski otoki. Kakšna od njih bo verjetno tudi še letos nadaljevala svojo plovbo in prečila Atlantik. 

In ja … na število bark v oceanih in morjih ter na število prebivalcev smo vsekakor pomorski narod … in to v povprečju številnejši od drugih narodov v svetu.

Plovbo Jasmina Čauševiča lahko spremljate na naši spletni strani preko te povezave: Z jadri in vetrom po oceanih

S tem tednom pričnemo spremljati plovbo Tomaža Pelka, ki pluje na jadrnici Heron. Prvi del na tej povezavi: Heron: Še ena slovenska jadrnica gre v svet

Tabela: Lokacija plovil na dan 26.08.2019

Besedilo in slike: Jasmin Čauševič

Torek 27 Avg 2019

Žan Luka Zelko

V Enoshimi na Japonskem, na prizorišču bodočih olimpijskih regat, se je danes tudi za jadralce v razredu laser začela prva regata svetovnega pokala v sezoni 2019/2020. Po nastopu na predolimpijski regati se te udeležuje tudi naš Žan Luka Zelko, ki je Sloveniji nedavno zagotovil olimpijsko normo v tem razredu. Po prvem dnevu je uvrščen na sredino flote.

Žan Luka Zelko: “Po dolgem čakanju na obali je okoli druge ure blago pihnilo in odšli smo na vodo ter naredili dva plova. V prvem sem končal na 40. mestu, v drugem pa na 13. in sem skupno na 26. mestu v konkurenci 51 jadralcev. V prvem plovu se žal nisem znašel, kot bi se moral, naredil sem preveč napak, in to me je stalo dvajseterice. V drugem plovu sem odjadral lepo, skoncentrirano, počasi sem pridobival in če ne bi v zadnji krmi izgubil dveh mest, bi končal enajsti, tako pa sem bil trinajsti, kar je še vedno lepa uvrstitev. Za naslednja dva dneva je napovedanega nekoliko več vetra, kako bo, bomo pa videli, saj se napoved tukaj zelo hitro spremnja.”

Kot poroča Zelko, je po eni napovedi za jutri napovedanega preko 30 vozlov vetra, po drugi, lokalni, pa ravno nasprotno, zelo šibak veter. Katera bo obveljala, bomo videli jutri. Čeprav gre za regato svetovnega pokala, pa jo naš jadralec jemlje predvsem kot dodaten dragocen trening.

Žan Luka Zelko: "Poskusil se bom osredotočiti na starte, s čimer sem imel v preteklosti največje težave. Ta nastop sicer še vedno jemljem predvsem kot odličen trening in čeprav je že več kot en mesec časovne razlike glede na termin iger prihodnje leto, si vseeno želim še boljše spoznati lokalne pogoje. Konkurenca bo podobna kot na predolimpijski regati, le da jih je zdaj nekoliko več, saj so prišli tudi jadralci iz držav, ki imajo dva ali več jadralcev, ki niso mogli nastopiti na predolimpijski regati. Startna linija je tako še bolj polna jadralcev in še težje je najti pravi startni položaj.”

Po prvem dnevu je v vodstvu Hrvat Tonči Stipanović (8 točk), drugi je Pavlos Kontides s Cipra (11 točk), tretji pa Britanec NIck Thompson (14 točk). 

Torek 27 Avg 2019

Sliši se neverjetno, a je res. Sredi Pacifika plava pravi ocean kamenja.

Avstralski par, ki jadra na svoji jadrnici proti otočju Fiji, je doživel neverjetno izkušnjo. Sredi Tihega oceana nista več videla vode. Njuno jadrnico je naenkrat obdal pravi ocean plavajočega kamenja.

Plavajoče kamenje je posledica izbruha podvodnega vulkana, ki je izbruhnil v bližini otoka Tonga. Plavajoča gmota se počasi premika proti Avstraliji. Je tako velika, da jo je možno spremljati preko satelita. Velikost ocenjujejo na približno 150 km2. Pričakujejo, da bo avstralsko obalo dosegla v 7 do 12 mesecih.

Nevarnost za navtike

Plavajoče kamnine so zelo ostre. Povzročajo poškodbe trupa plovil in lahko močno poškodujejo krmilne sisteme in sisteme za pogon plovil. Vsem navtikom odsvetujejo plovbo skozenj.

Komentar jadralcev

»Valovanje se je umirilo. Morje je bilo skoraj mirno. Hitrost plovbe je nenadoma padla na vsega en vozel. Kamorkoli sva pogledala, sva videla le plavajočo kamnino. Morja se ni videlo niti na horizontu. Hitro sva obrnila plovilo za 180 stopinj in zaplula nazaj v varne vode,« sta zapisala Michael Hoult in Larissa Brill na družbenih omrežjih. Na svojem katamaranu sta plula proti otočju Fidži.

Kaj pa narava

Kdo bi si mislil, da so znanstveniki nad pojavom navdušeni. Vsi plavajoči delci so prevozno sredstvo za organizme. Ti se jih oprimejo in z njimi prepotujejo velike razdalje. Ker se premikajo proti Avstraliji, se jih najbolj veselijo ravno avstralski znanstveniki. Pomagali bi lahko pri obnovi Velikega koralnega grebena, ki je zaradi podnebnih sprememb v zadnjih letih utrpel veliko škode. Vulkanske kamnine bodo lahko nanj prinesle številne vrste koral, ki bodo lahko nov dom našle ravno na obalah Avstralije.

Torek 27 Avg 2019

Kljub moderni tehnologiji in stalni povezavi z nadzornimi centri je izginila 189 m dolga ladja MV Nur Allya za prevoz nikljeve rude.

Ladjo pogrešajo od 20. avgusta. Obsežno reševalno akcijo so organizirali včeraj.

Ladja za prevoz nikljeve rude je izplula iz pristanišča Weda proti Makassarju v Indoneziji. Na krovu je bila 25-članska posadka. Zadnja znana pozicija ladje je bila javljena 20. avgusta, ko je bila približno 44 nmi od kraja Namlea na otoku Buru (Indonezija).

Kaj se je zgodilo z ladjo in posadko, ni znano. Nikljeva ruda velja za enega najbolj nevarnih tovorov, ki ga prevažajo ladje. V primeru, da so na ladji ustrezni pogoji (velika vlažnost), se lahko ruda utekočini. To povzroči nestabilnost ladje, ki se lahko v trenutku prevrne. V zadnjih petih letih je do utekočinjenja razsutega tovora prišlo na devetih ladjah. Šest izmed njih je prevažalo nikljevo rudo.

Foto: http://www.shipspotting.com

Torek 27 Avg 2019

Test: Beneteau Swift Trawler 30

Beneteau Swift Trawler 30 je najmanjši predstavnik družine Swift Trawler in je izjemna kombinacija odličnih plovnih lastnosti in sodobnega oblikovanja.

Plovilo je izdelano za ljudi, ki radi plujejo na daljše plovbe in se niso pripravljeni odpovedati udobju doma. Zato je primeren za postanke na sidru, v lukah in marinah, ter udobno plovbo med njimi.

Zunanjost

Zaradi premišljenega oblikovanja je Swift Trawler 30 eno najkrajših plovil z dvignjenim komandnim mostom, ki pa je neverjetno prostorno. Poleg krmarske konzole je na njem dovolj prostora za celotno posadko, ki lahko uživa v poležavanju na soncu. Če boste na krov povabili prijatelje, pa bo primeren za uživanje ob šampanjcu ali koktajlih.

Pri Beneteau so mislili tudi na tiste, ki so pogosto na sidru in uživajo v kopanju. Krmo je možno popolnoma odpreti in jo spremeniti v teraso nad morjem.

Ves prostor na krovu je optimalno izkoriščen. Za prehod s krme na premec je na desnem boku širok prehod, na levem pa ožji. Na račun ožjega levega prehoda pa je prostornejši salon.

Notranjost

Salon je od krme ločen s steklenimi vrati. Lahko ga popolnoma odpremo in ga povežemo s krmo in krmno plavalno ploščadjo. V desnem delu je sedežna garnitura z mizo. Možno jo je povečati in spremeniti v dvojno ležišče. V levem boku je prostorna kuhinja s številnimi omaricami, štedilnikom, pomivalnim koritom in seveda hladilnikom. Krmarska konzola je v sprednjem desnem delu salona. Krmarski stol je dvignjen in krmarju zagotavlja izjemno preglednost in udobje med plovbo. Na desni strani krmarske konzole so drsna vrata, ki omogočajo prehod na bok, ter omogočajo hiter dostop na premec ali krmo med pristajanjem ali izplutjem.

Prehod v podpalubje je v sredini prednjega dela salona. Spustimo se po treh stopnicah. Na desni strani je udobna kopalnica s tušem. V prednjem delu je velika lastniška kabina. Postelja je nameščena sredinsko in ima dostop s treh strani. Strop je visok in ima nameščeno strešno okno. Da je kabina dovolj zračna, sta v stranskih panoramskih oknih še dve manjši okrogli okni.

Dodatna manjša kabina je v levem delu podpalubja. V njej je dovolj prostora za dva pograda. Če ležišč ne potrebujete, pa se lahko odločite za garderobno omaro, kamor je možno shraniti vsa potrebna oblačila za daljša potovanja.

Oprema

Plovilo je na voljo z vgrajenim dizelskim motorjem Volvo D6, ki razvije 380 KM (280 kW). Pogon je osovinski. Pri dolžini 9,99 m ima vgrajen rezervoar za gorivo s prostornino 700 l in rezervoar za vodo s prostornino 300 l. Oba zagotavljata dolgo neodvisnost. Pri varčni porabi bomo lahko na krovu preživeli tudi teden dni, preden bo treba opraviti prvi postanek na kopnem in se znova oskrbeti.

Test plovila

Plovilo smo testirali pred izolsko marino. Na krovu sta bili dve osebi. Rezervoar za gorivo je bil napolnjen do ene četrtine. Med testom je pihal zahodnik s hitrostjo 10–15 vozlov in morje je bilo rahlo vzvalovano (višina valov 0,5–0,7 m).

Pri 1000 obratih motorja v minuti je plovilo plulo s hitrostjo 5,8 vozla. Poraba je znašala 4,9 l/h oziroma le 0,8 l/nmi. Pri 2000 obratih se je hitrost povečala na 9 vozlov, poraba pa je znašala 21,0 l/h. Za posamezno navtično miljo plovbe smo porabili 2,3 l goriva. Pri pospeševanju na 2500 obratov smo dosegli hitrost plovbe 12,5 vozla: poraba je znašala 36,0 l/h oziroma 2,88 l/nmi. Pri 18 vozlih se je motor vrtel s 3000 obrati. Poraba je znašala 54 l/h oziroma točno 3 l/nmi. Pri 3500 obratih motorja v minuti smo dosegli hitrost plovbe 24 vozlov, poraba pa je znašala 75 l/h oziroma 3,125 l/nmi.

Ponedeljek 26 Avg 2019

Marina Punat, Krk

V marini Punat skrbijo, da je bivanje v njej skozi vse leto prijetno in zabavno. V času sezone so pripravili tudi številne novosti.

"Grill house"  za sprostitev z ekipo

Sedaj je pravi čas za pripravo žara, in to na prostoru, ki je zelo blizu marine. Vse, kar potrebujete za pripravo okusnega mesnega in ribjega žara, lahko najdete le nekaj več kot sto metrov stran od glavnega vhoda v marino, če se sprehodite po pešpoti v smeri hotela Kanajt. 
Prostor za pripravo žara je opremljen z veliko mrežo za peko, vodo, na razpolago pa so vam ponujeni tudi stoli in klopi, in to v naravni senci.
Prosimo, da v glavni recepciji marine rezervirate svoj termin.

Samopostrežna pralnica in sušilnica perila v novih sanitarijah

V novih sanitarijah smo uredili prostor, kjer sedaj lahko uporabljate samopostrežne stroje za pranje in sušenje perila. Pralnica je odprta od 7.00 zjutraj do 9.00 zvečer, žetone za pranje pa lahko kupite v recepcijah marine.

Rezervirajte termin za praznjenje črnega tanka – brezplačno!

Zakaj bi tvegali kazen luške kapitanije, če pa je praznjenje tanka odpadnih vodá s plovila v marini popolnoma brezplačno s pomočjo naprav pump-out? Naročite si svoj termin tri dni vnaprej. Praznimo od ponedeljka do petka v dveh časovnih periodah: ob 9.00 in ob 13.00. Plovila praznimo na poziciji pri pomolu A1, pod rumenim dvigalom.
Preverite, v kakšnem stanju je vaša drenažna črpalka. Lastnik plovila mora obvezno v kalužo plovila namestiti eko-gobo ali podoben pripomoček, ki zbira onesnaženja, ki lahko nastanejo kot posledica tehnične težave ali pa zaradi nepravilnega vzdrževanja plovila, drenaža pa ima neposreden izpust v morje.
Ohranjajmo naše morje pred biološkim onesnaženjem in onesnaženji zaradi detergentov, olj in vseh drugih strupenih spojin. Ekološka škoda, ki lahko nastane zaradi izpuščanja odpadnih vodá v okolje, ima lahko za posledico uničenje okolja, narave in krajine, morske flore in favne, in se težko popravlja.
Marina Punat ima zagotovljena sredstva in opremo za preprečevanje onesnaženja morja in za odpravljanje posledic morebitnega onesnaženja morja. MARINA PUNAT, d. o. o., je pooblaščeni nosilec luške koncesije za posebne namene, s pridobljenim certifikatom kakovosti, skladno z normativi ISO 9001 ter pridobljenim normativom ISO 14001 za sistem upravljanja zaščite okolja, ki ga je odobril BUREAU VERITAS.
Naj vas spomnimo – za izpuščanje trdih in tekočih odpadkov, zaoljenih vodá, odplak in drugih spojin, ki onesnažujejo morje, Luška kapitanija izreka izrazito visoke kazni!

Strojno vezenje v navtični trgovini

Sedaj imate možnost personalizirati brisače ali pa posteljnino za svoje plovilo. Lahko dodate tudi kanček osebnega na vaše majice, kape in druge tkanine. V navtični trgovini vam ponujamo storitev vezenja v majhnih serijah. Več informacij lahko dobite preko telefona: +385 51 654 300.

Ponedeljek 26 Avg 2019

spinaker.si

Največje slovensko navtično-izobraževalno podjetje Spinaker išče nove sodelavce. Zaradi povečanega obsega dela, iščejo novega sodelavca:

PREDAVATELJ ZA TEČAJE ZA VODITELJA ČOLNA IN ZA VHF POSTAJO - M/Ž

Naziv delodajalca Spinaker d.o.o.
Naslov delodajalca Sončna pot 8, 6320 Portorož
Kontaktna oseba delodajalca za kandidate Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Naziv delovnega mesta oziroma dela PREDAVATELJ NA TEČAJIH ZA VODITELJA ČOLNA IN ZA VHF POSTAJO
Opis del in nalog Poučevanje na tečajih za voditelja čolna in za VHF postajo ter s tem povezana administracija
Upravna enota delovnega mesta oziroma dela Celje, Dravograd, Murska Sobota, Novo mesto in občasno tudi drugi kraji v vzhodni Sloveniji ter Ljubljana
Izobrazba/izkušnje Izpit za mornarja motorista, izpit za VHF postajo, predavateljske izkušnje, praktične izkušnje z upravljanjem motornih čolnov in jadrnic
Vrsta zaposlitve Po pogodbi s s.p. ali d.o.o.
Vozniški izpit B kategorija, lastni prevoz
Drugi pogoji Komunikativnost, urejenost, zanesljivost, urejenost, prilagodljivost, skrbnost
  Prednost imajo kandidati iz Štajerske, ki živijo v bližini krajev opravljanja dela
Prijava je mogoča do Do zasedbe delovnega mesta
Način prijave kandidatov Kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti (zadeva: RAZPIS ZA PREDAVATELJA)
Urnik dela Občasno, med tednom od 16h dalje, včasih ob sobotah od 9h dalje

Vsi zainteresirani naj pošljejo svojo prošnjo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Za več informacij lahko pokličete: Tomaž Gregorič, 041 412 067.

Sobota 24 Avg 2019

Sandi Dekleva, Gasper Strahovnik, Daniel Cante

Na mladinskem svetovnem prvenstvu razreda laser 4.7 v Kingstonu organizatorjem zaradi brezvetrja ni uspelo izpeljati zadnje načrtovane regate in tihe želje slovenske reprezentance so se uresnišile - Gašper Strahovnik se iz Kanade vrača z bronasto kolajno!

Član izolskega jadralnega kluba Burja je nastop v konkurenci 117 krmarjev iz 33 držav začel na četrtem mestu, od koder je tretji tekmovalni dan napredoval na skupno tretje mesto in pri tem vztrajal do konca. V enajstih plovih je enkrat zmagal, trikrat je bil drugi in nikoli slabši kot 14.

Drugi slovenski predstavnik, Daniel Cante​ (JK Izola)​, je krstni nastop na SP mladinskega razreda laser 4.7 sklenil na skupnem 21. mestu in šestem v kategoriji do 16 let.

"Cante je med prvenstvom storil nekaj manjših napak, predvsem v desetem plovu, kar ga je stalo boljše uvrstitve. Gašper Strahovnik pa je odlično jadral in izpolnil vse zastavljene cilje. Nekaj manjših težav je imel le v devetem plovu, ko močnejši veter enostavno ni prišel do njega. Ostale pogoje je s pomočjo odlične telesne pripravljenosti mojstrsko izkoristil in odjadral vrhunsko predstavo," je nastope slovenskih mladincev ocenil trener Sandi Dekleva.

"Potihem smo razmišljali celo o dveh medaljah, a tudi ena je izvrsten izplen. Zelo jima je koristilo sodelovanje z Rokom Stipanovičem, novim svetovnim podprvakom in njegovim trenerjem Jurajem Divjakinjo. Skupaj smo opravili več treningov, obrestovala pa se je tudi odločitev, da se na prizorišče odpravimo nekaj dni prej. Tako smo bolje spoznali teren in skovali uspešno strategijo," je ključne poteze v procesu priprav ​izpostavil Dekleva, ki je v strokovnem svetu Jadralne zveze Slovenije odgovoren za mladinske razrede.

Naslov prvaka je osvojil Italijan Niccolo Nordera (27 točk), med dečki starimi do 16 let pa Turk Derin Baytur.

KONČNI VRSTNI RED - Laser 4.7 - 117 tekmovalcev, 11 regat, odbitek najslabše

1. ITA Niccolo Nordera - 27 točk
2. CRO Roko Stipanović - 46 točk
3. SLO Gašper Strahovnik - 57 točk
...
21. SLO Daniel Cante - 160 točk

Na fotografiji: Sandi Dekleva, Gasper Strahovnik, Daniel Cante

Sobota 24 Avg 2019