Zadnje iz eTrgovine

24.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Walter Teršek je eden izmed tistih Slovencev, ki se je odločil, da uresniči svoje sanje. Že v otroštvu je sanjal o tem, da jadra in se poda na širne oceane. Ko se mu je ponudila prva priložnost, jo je izkoristil. Ni odlašal, ni se prestrašil, temveč se je napotil k uresničitvi svojih sanj.

Pri eNavtiki smo stopili v stik z njim in se dogovorili, da bo svojo razburljivo zgodbo delil z nami in našimi bralci. Poleg Jasmina Čauševiča in Tomaža Pelka, ki ju že spremljamo na njuni plovbi, bo Walter Teršek že tretji slovenski jadralec, ki bo svojo zgodbo delil na naši spletni strani. Svoje dogodivščine nam bo pošiljal redno tedensko.

Walter Teršek se predstavi

Moje ime je Walter Teršek, star sem 28 let. Sem eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi, ki so morda vzrok za mojo radovednost – kaj leži za tistim hribom. Na morju sem se zato vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem.

Razlog, da sem prišel do odločitve, da bom imel svojo barko in odjadral daleč od Jadranskega morja, izvira že iz mladih let, saj sem kot tretji, najmlajši, otrok v družini jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic sem »puzal« že pri osmih mesecih. Jadrali smo na mali angleški jadrnici, dolgi komaj 7 m in z njo smo prejadrali ves Jadran. Že kot otrok sem stal na palubi in strmel v obzorje, se čudil lepoti sončnih zahodov in si že takrat obljubil, da nekega dne odjadram sam tja za obzorje.

Osemnajst let kasneje se mi je življenje spremenilo. Kupil sem svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. Star sem bil 22 let in končno sem spet stal na barki in to na svoji barki! Na barki nisem bil vse od osmega leta, zato seveda nisem imel tudi nobenega znanja o pomorstvu. Vse skupaj sem premleval in vračal spomine, kako sta jadrala moja starša, kako vpluti in izpluti, kako z jadri itd. Za prvo izplutje sem poklical svojega očeta, ki mi je kot izkušen mornar pomagal obnoviti spomine. Oče je prišel v Pulo, stopil na barko in šola se je začela: »Tako sine, odveži tisto vrv, primi krmilo, ja, ja vrzi vrv v morje, no, daj malo gasa, obrni v argolo, v nasprotno stran, kot hočeš iti, no vidiš, že plujeva … No, sedaj pa v veter, jadra gor, pazi tam se malo zatika, no vidiš, dobro obrni tja, ugasni motor, no že jadrava …« Pogledal sem v kokpit in že je dremal. Sem in tja je odprl oči, mi naročil, naj držim kurz, gledam jadra in zastavico, kam piha.

»Oče, imam videks na vrhu jambora!«

»Ajhhh, mladina, mi smo včasih obesili spodnje hlače gor, da smo vedeli, kam piha, vi pa imate videks … Dobro pluj sine!«

To je bilo moje šolanje jadranja. V življenju sem se moral večino stvari naučiti sam z izkušnjami, napakami in neprestanim razmišljanjem. Človek se vsega lahko nauči, vendar le če si želi in v to vloži dovolj truda in časa. Vsepovsod sem opazoval jadralce, ni me bilo sram vprašati, česar nisem znal. Na primer: kako se reče temu in tistemu, jadralski izrazi so pač izrazi in zame niso bili nikoli pomembni, ogromno stvari na barki je bilo zame tisto in to. S časom sem jih sam poimenoval po svoje, saj če sam jadraš na barki in se dereš v veter, tisto posebno ime škopca prav nič ne olajša situacije. Nihče se ni rodil z znanjem in samo sebičen bedak ga bo obdržal sam zase.

Potopis boste lahko spremljali le na eNavtiki pod naslovom "10 m svobode".

 

    Pričetek plovbe >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

Sreda 18 Mar 2020

Ta teden smo pripravili članek Kako sploviti čoln preko drče v 10 točkah, v spodnjem videu pa si lahko ogledate nekaj primerov, kako se tega ne sme delati. 

Sreda 18 Mar 2020

Jasmin Čauševič, Nova Kaledonija

Jadrnica slovenskega jadralca Jasmina Čauševiča je trenutno na Novi Kaledoniji. Otočje je včeraj dosegel ciklon, ki povzroča razdejanje. Jasmin je stopil v kontakt z ostalimi jadralci, ki imajo plovilo poleg njegovega in s tistimi, ki so trenutno na Novi Kaledoniji. Danes je zapisal:

Nedelja je in časa je več kot dovolj. Slovenija ima z vsakim dnem več pravil in več prepovedi. Če jih bomo upoštevali bomo ostali zdravi, vsaj tako pravi vlada. Nisem iz medicinske stroke, zato se tudi ne bom vtikal v virus, a je poguben ali ne? Tudi borzni posrednik in doktor ekonomije nisem, zato ne vem, ali je virus umeščen med ljudi zaradi zloma Kitajske, ali svetovne borze. Morda je vse skupaj zato, da so lahko kitajski mogotci zaradi padca delnic že pokupili nazaj svoje kitajske delnice in postajajo nazaj 100% lastniki svojih podjetij. Kdo ve? Marsikaj berem na tem internetu in poleg informacij je ogromno dezinformacij.

Jasmin Čauševič, Nova Kaledonija

Vem le to, da je moja prva letalska karta za povratek, ker bi moral leteti iz Dunaja v Urumqi in  Guangzhou (oba Kitajska) do Sydneya, stornirana. Ker je višja sila, vračila denarja ni in ga verjetno nikoli ne bo. Zato pohitim in kupim novo karto, z drugimi vmesnimi postanki, kjer še ni krize. A zdaj že Slovenija zapira letališča, država ima corona virus, druge države pa vse bolj in bolj zapirajo meje in potnikom iz držav, kjer je več virusa, prepovedujejo vstop ali zahtevajo 14-dnevno karanteno na stroške obiskovalca. Slovenija je v Avstraliji in v Novi Kaledoniji na črni listi, torej je država z velikim rizikom. Moj povratek je še v zraku, verjetno tudi letalska karta, ki naj bi jo uporbil v času prepovedi letenja, a občutek imam da je za njo vedno manj upanja. Ostane mi le, da sem strpen in da čakam. Slišal sem, da gredo stvari naprej šele v tretje. Nova Kaledonija se hvali, da so še vedno 100%  varna država pred corono. In kaj če bo pri nas enkrat bolje, tam pa se šele začne pekel?

In kot da ne bi bilo že tega dovolj, je že danes Novo Kaledonijo prešel tropski ciklon  Gretel. Ker mu tu že napovedujejo tretjo stopnjo moči, je že dobil ime. Upam le, da ne bo kaj hujšega, saj je tu napovedan veter  okoli 45 vozlov, s sunki do 65 vozlov. Ker prihaja z vzhodne strani Avstralije in bo prizadel zahodno stran Nove Kaledonije, upam, da bo šel dovolj daleč od Noumee in bo tako Indigo ostal cel na stojalu suhe marine.

Blog pišem od tu naprej zvečer in do sedaj sem dobil že nekaj novih informacij. Malo prej mi je Norvežan poslal sporočilo, da je v zalivu noro. Morje menda vre, izmerjen je sunek vetra 72 vozlov, pod 60 vozlov se veter ne spušča. Klici »mayday« po VHF radiu se vrstijo v Angleščini, Francoščini,… trga barke z boj – ker imajo preparele vrvi, sidra na sidriščih popuščajo in plovila gredo po svoje, tudi na kopno. Plovila v marini so še najmanj varna, saj je morje tako nemirno, da trga privezne vrvi, jambori in pripone udarjajo skupaj, kakor tudi trupi od plovil. Letošnje računalniško predvidevanje o ciklonih je bilo za Novo Kaledonijo 100% varno, a kot vidimo, je to že drugi ciklon v dveh mesecih! Le kaj še bo? Komaj čakam naslednji dan, morda dva, da izvem, kako je z Indigom. Bova še nadaljevala skupno pot ali ne? Občutil je že Mario na Karibih, zdaj še Gretel na zadnjem otoku pred Avstralijo…

Jasmin Čauševič, Nova Kaledonija

Besedilo in slike: Jasmin Čauševič

Torek 17 Mar 2020

Spuščanje plovil v vodo preko drče (angleško slip) je eden izmed najpogostejših in najcenejših načinov spuščanja plovila. Če se na spuščanje primerno pripravimo in postopek izvedemo pravilno, bo spuščanje enostavno. V nasprotnem primeru pa se lahko naš dopust začne izjemno stresno. Preden boste plovilo splovili, planirajte primeren čas splovitve. Poskrbite, da so se ležaji koles in zavorni koluti na prikolici ohladili. Če ste na drčo prispeli po dolgi poti in so ležaji in zavore vroči, potem se bodo zaradi nenadne ohladitve hitreje uničili. Zaradi prehitre ohladitve lahko zavore zablokirajo.

Postopek splovitve plovila

1. Poiščite primerno drčo

Na jadranski obali so številne drče, kjer je plovilo možno spustiti v vodo. Niso pa vse enako primerne. Poiščimo si takšno, kjer bo spuščanje enostavno in brez zapletov. Pri drčah je pomembno:

  • enostaven dostop z vozilom in prikolico;
  • primerna klančina, ki ni prestrma ali preveč položna. V vodo zapeljimo le prikolico. Avto naj ostane na suhem;
  • primerna dolžina drče. Nekatere drče se prehitro končajo in prikolice ne moremo zapeljati dovolj v vodo, da bi bila splovitev plovila enostavna;
  • ni poraščena z algami ali pa ima dovolj grobo površino, da zagotavlja dober oprijem vozilu.

2. Pripravite plovilo in vozilo

Preden boste z vozilom pripeljali plovilo na drčo, se dobro pripravite. Odstranite ponjavo s plovila, z njega odstranite vso nepotrebno opremo, da zmanjšate težo plovila. Odvežite vse vrvi, s katerimi je plovilo privezano na prikolico, razen jeklenice namenjene spuščanju plovila.

3. Drenaža in bokobrani

Preverite, ali je zamašek za drenažo plovila nameščen in tesni. Namestite bokobrane in privezne vrvi. Eno na krmo in eno na premec plovila.

4. Preverite dvakrat

Opravite zadnji pregled plovila in preverite še enkrat, ali je vse pripravljeno za splovitev. Preverite drčo in poiščite primerno začasno privezno mesto za plovilo.

5. Elektrika, motor gliserja

Odklopite električno povezavo med vozilom in prikolico in jo namestite primerno visoko, da ne bo po nepotrebnem prišla v stik z vodo. Dvignite pogon motorja v najvišjo lego in preprečite, da bi med splovitvijo udaril v morsko dno.

6. Spust po drči

Zapeljite plovilo vzvratno po drči. Zapeljite toliko vzvratno, da bo krmni del plovila v vodi. Ni treba, da je plovilo v celoti v vodi in da zgubi stik s prikolico. Dovolj je, da nam plovnost krmnega dela zagotovi lažje spuščanje plovila.

7. Ročna zavora in zagozde

Aktivirajte ročno zavoro vozila. Če je drča poraščena z morskimi algami in spolzka, pod kolesa vašega vozila položite varnostno zagozdo (leseno desko, kamen …), da se vozilo med splovitvijo ne bi premaknilo nazaj in zdrsnilo po drči.

8. Splovitev

Odpnite varnosti zatič na jeklenici navijalnega mehanizma na prikolici in začnite počasi spuščati plovilo v vodo. Pomagajte si s potiskanjem plovila nazaj v vodo. Ko bo plovilo doseglo svojo plovnost, odpnemo jeklenico s plovila in plovilo s pomočjo priveznih vrvi privežemo na primerno mesto.

9. Odpeljite avto

Z avtom zapeljemo z drče in sprostimo prostor drugim.

10. Spiranje s sladko vodo

S sladko vodo dobro izperemo vse dele prikolice, ki so prišli v stik s slano vodo.

Pomembno

  • Ne pozabite na svojo varnost in varnost vaše družine. Med splovitvijo plovila naj na plovilu ne bo nikogar.
  • Vsako leto, preden krenete na dopust s prikolico, preverite ležaje koles. Zaradi spuščanja v slano vodo je njihova življenjska doba krajša!

Še nekaj video nasvetov, kako NE sploviti plovilo:

 

Torek 17 Mar 2020

Bill Hatfield je pri 81 letih postavil svetovni rekord. Če smo natančni, postavil je več svetovnih rekordov hkrati.

Avstralski jadralec Bill Hatfield je letos star 81 let. S svojo 38 čevljev dolgo jadrnico Northshore 38 z imenom L’Eau Commotion se je podal na plovbo okrog sveta v napačni smeri. Večina jadralcev, ki se nameni obpluti svet, se na plovbo poda proti vzhodu. Avstralec pa se je odločil, da svet obpluje v smeri proti zahodu. Velik del njegove plovbe je zato potekal proti vetrovom in proti morskim tokovom. Plul je sam, brez zunanje pomoči.

Na plovbo se je podal 8. junija 2019 ob 02:02:10 (UTC). V cilj je priplul 22. februarja 2020 ob 00:28:19 (UTC). Za plovbo okoli sveta v smeri proti zahodu je potreboval 258 dni 22 ur 24 minut in 9 sekund. Preplul je 21.600 nmi. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 3,48 vozla.

Bill Hatfield si je želel obpluti svet od svojega sedmega leta. Posrečil se mu je šele četrti poskus. Leta 2015 so se mu med plovbo mimo rta Horn poškodovale pripone in jadranje je moral zaključiti. Tokrat mu je uspelo. Poleg rekordnega časa je postal tudi najstarejši jadralec, ki je sam brez zunanje pomoči obplul svet. Lovoriko je prevzel 77-letni Joane Socrates.

Med plovbo je imel zelo strogo dieto. Dnevno je pojedel tretjino konzerve fižola, konzervo tune, 100 g riža, moke in kosmičev ter 150 g mleka v prahu. Vodo si je prideloval s pomočjo desalinatorja. Po pristanku je povedal, da si najbolj želi sveže hrane in dolgo tuširanje.

Ponedeljek 16 Mar 2020

Investicije v hrvaške luke se nadaljujejo. V kratkem bo prenovljena luka Rovenska na otoku Lošinj.

Luka Rovenska, ki je streljaj oddaljena od Velega Lošinja, bo kmalu prenovljena. V izgradnjo infrastrukture bodo vložili 5,8 mio HRK (780.000 EUR), kar je ena izmed največjih investicij na otoku.

V luki bodo prenovili obstoječi valobran. Podaljšali ga bodo za 32 m. Valobran bo opremljen s privezniki, električnimi priključki in priključki za vodo. Del novozgrajenega valobrana bo namenjen stalnim privezom, del pa za pristajanje linijskih, ribiških in turističnih ladij.

Dela v luki naj bi se začela še ta mesec, predviden zaključek del pa je konec meseca junija, še pred glavno poletno sezono.

Ponedeljek 16 Mar 2020

Luksuzna, 70 m dolga jahta Nourah of Riyad se je prevrnila v ladjedelnici Megatehnica v kraju Perma v Grčiji.

Po navedbah News247 se je nesreča zgodila v nedeljo okrog 12. ure. Jahto so nameravali dvigniti iz vode, da bi izvedli letni remont in obnovili protivegetativni premaz. Jahta se je nagnila za 45 stopinj in delno potopila. K sreči ni poškodovana nobena oseba. Poškodovani sta oprema ladjedelnice in turistična ladja Lamadin, ki je bila v neposredni bližini.

Jahto Nourah of Riyad so zgradili leta 2008 v turški ladjedelnici Yay Gemi Yapim. V dolžino meri 70 m v širino pa 11,04 m. Njena teža znaša 1531 t. Zunanjost in notranjost jahte je oblikoval Donald Starkey Design.

Jahta je v lasti princa Turki al Sauda, najmlajšega sina kralja Savdske Arabije. Vrednost jahte je okrog 80 mio USD. Na krov lahko sprejme 14 gostov, ki so nameščeni v sedmih kabinah. Za njih skrbi 18-članska posadka.

Ponedeljek 16 Mar 2020

Portorož bi moral med 22. in 26. aprilom gostiti jadralski spektakel 44CUP. Organizator je moral dogodek odpovedati.

Zaradi dosledne politike in omejitve potovanj zaradi virusa covid-19, je organizator tekmovanja 44CUP moral odpovedati prihajajoči dogodek v Portorožu. Ker je varnost tekmovalcev, osebja in seveda obiskovalcev na prvem mestu, bo prvi letošnji dogodek odpadel. Organizatorji tekmovanja bodo stalno spremljali situacijo in se s posameznimi organizatorji dogovorili glede poteka letošnjih tekmovanj. Če se bodo razmere v Evropi umirile, se bo pokal začel 24. junija 2020 v skandinavskem Marstrandu.

Koledar tekmovanj 2020:

  • 22.–26. april 2020 – Portorož (odpovedano)
  • 24.–28. junij 2020 – Marstrand
  • 11.–15. avgust 2020 – Cowes
  • 23.–27. september – Sotogrande (svetovno prvenstvo)
  • 11.–15. november 2020 – Lanzarote

Vodstvo razreda in ŠD GoSAILING si bosta prizadevala najti nadomestni termin, ko bodo razmere to dopuščale.

Ponedeljek 16 Mar 2020

Hrvaške luke in marine se zapirajo. Preden boste izpluli, se prepričajte, da boste lahko vpluli v ciljno luko ali marino.

Pravkar se je s plovbe po Jadranu oglasil eden izmed naših bralcev, Tomaž V. Pred dnevi so izpluli iz Slovenije na Hrvaško. Po uspešno opravljenih obveznostih pri prehodu meje, so pripluli do Malega Lošinja, kjer pa so jim prepovedali vplutje. Objavljamo njegovo zgodbo:

Po normalni odjavni proceduri smo se z jadrnico La Rose odpravili proti Umagu, kjer smo opravili vse postopke pri vhodu na Hrvaško. Na policiji so bili zelo prijazni prav tako na Luški kapitaniji v Umagu. Opravili smo carinske formalnosti, ob čemer smo v kratkem pogovoru izvedeli, da ni nobenih posebnih odredb glede vplutja v hrvaške teritorialne vode. Tako smo po 6 urah vpluli v ACI marino v Puli, kjer prav tako nismo imeli nobenih problemov. V marini smo prenočili, zjutraj po smo se odpravili proti Lošinju, ki naj bi bila naša naslednja točka. Še posebej smo želeli na Mali Lošinj, ker smo potrebovali gorivo. Vetra čez Kvarner ni bilo, zato smo motorirali in prišli na Mali Lošinj ob 17. uri. Ko smo se hoteli vezati, pa je prišla oseba iz Luške kapitanije in nam preprečila vezanje na pomol, ker naj bi bil privez tujih bark do 1. aprila 2020 prepovedan. Grozil nam je s policijo, karanteno, s prisilno privedbo na policijo itd. Povedali smo mu, da prihajamo iz Pule in da smo vse formalnosti, kar se tiče prestopa meje opravili v Umagu, on pa je vpil na nas, da nam bo poslal za vrat policijo in da bomo že videli hudiča ... Zato smo poklicali 112 in povprašali hrvaško policijo za nasvet. Po pol ure čakanja na odgovor so nam odgovorili, da kar se njih tiče lahko pristanemo, kjer koli hočemo. Vendar ko smo se hoteli vrniti na pomol in se z barko privezati, so nam to spet preprečili. Z luške kapitanije Mali Lošinj je prišel njihov delavec in spet grozil, da je govoril s luškim kapitanom in načelnikom policije in da bo bolje, da odidemo, drugače bodo nas in barko dali v karanteno za 14 dni. Pojasnili smo mu, da je za zvečer napovedana burja 35–45 vozlov in da je sedaj praktično prepozno za iskanje novega priveza, pa da tudi nafte nimamo dovolj.

Jadralci so v izogib zapletom odpluli iz luke Mali Lošinj in se zasidrali v zalivu Krivica.

V izogib podobnim situacijam, pred izplutjem preverite, ali boste na destinaciji zaželeni ali ne. Ali vam bodo dovolili pristati ali vas bodo odslovili. 

Sobota 14 Mar 2020

V videoposnetku tega tedna si lahko ogledate:

  1. kako gliser uporabimo kot snežne sanke
  2. ladjo duhov je naplavilo na obalo
  3. turistični čoln trči v visok val
  4. ekstremno zibanje križarke
  5. potapljanje plovila v Disneylandu

Sreda 11 Mar 2020