Beloglavi jastrebi

Plavnik

Zanimivost

Podatki

GPS 44° 58' N , 14° 30' E
Obratovalni čas 1.1. - 31.12.
Kraj o. Plavnik, o. Cres (Beli)

O zanimivosti

Beloglavi jastrebi (Gyps fulvus) so posebnost severovzhodnega dela otoka Cresa, južnega dela otoka Plavnika, južnega dela otoka Krka in otoka Prviča. Na otoku Cresu se v bližini kraja Beli nahajata kar dva rezervata, kjer gnezdijo te veličastne ptice. Orli, kot jim pravijo domačini, v tem področju gnezdijo že od pradavnine. Nekaj parov gnezdi na pečinah na jugozahodnem delu otoka Plavnika, nekaj na južnem delu otoka Krka, nekaj pa so jih opazili tudi že na otoku Prviču. Opazimo jih lahko vedno, kadar s plovilom plujemo v bližini pečin na katerih gnezdijo.

Opis

Beloglavi jastrebi so velike veličastne ptice. Njihovo telo meri v dolžino med 55 in 95 cm, razpon kril pa seže vse do 2,80 m. Njihova teža znaša med 6 in 10 kg le redki tehtajo do 15 kg.
Ime so dobili po značilnem belem puhu, ki porašča njihovo relativno majhno glavo. Beloglavi jastrebi so mrhovinarji. Zadnja leta so zaradi vpliva človeka nekoliko spremenili svoje prehranjevalne navade. Ker je v bližini njihovega prebivališča na otoku Krku smetišče, so se začeli hraniti tudi z odpadki. Posebnost beloglavih jastrebov v tem predelu je njihov način gnezdenja. Svoja gnezda pletejo na navpičnih pečinah tik nad morjem. Nekaj gnezd se nahaja tudi manj kot 10 m nad morsko površino. Jastrebi so kolonijske živali. Tako bomo v tem delu vedno opazili več parov, ki skupaj gnezdijo, počivajo in iščejo hrano. Jastrebi so zveste živali zato jih bomo vedno videli v paru. Ko najdejo svojega partnerja z njim ostanejo celo življenje, ki je lahko dolgo vse do 60 let.

Opis

Jastrebi so izjemno pozorni in romantični. Svojega partnerja impresionirajo s svatbenimi leti, ki se pričnejo v mesecu oktobru. Letijo drug ob drugem ali tik za njim. Ptica ki leti zadaj posnema gibe ptice v ospredju. Samica običajno letno izleže eno samo jajce že v mesecu decembru. Po dveh mesecih valjenja, ki ga izmenično opravljata oba partnerja se izleže mladič. Prve štiri mesece za njegovo prehrano skrbita starša nato pa se poda na iskanje sam. Jastrebi so hitri letalci. Dosegajo hitrosti do 160 km/h. Večino časa v zraku jadrajo s hitrostjo okrog 50 km/h, ne da bi mahali s krili. Med letom stalno oprezajo za hrano. Ker se hranijo zgolj z mrtvo hrano, ne napadajo živega plena. Običajno se prehranjujejo s trupli poginulih ovc. Ker se človeška populacija na tem področju zmanjšuje, je manj pastirjev in zato tudi ovc. Zaradi tega so na določenih delih otoka Cresa postavili posebna odlagališča za trupla ovac, kamor se jastrebi lahko hodijo hraniti. Nekaj časa je v bližini Belega obstajal tudi raziskovalni center, kjer so označevali beloglave jastrebe. V obdobju delovanja so označili preko 600 ptic. Ko mladiči beloglavega jastreba odrastejo se običajno odpravijo na potep. Letijo v Slovenijo, Italijo, do Alp, Poljske in celo do Severnega morja. Ptice s tega področja so našli že tudi v Franciji, Španiji, Bolgariji in Romuniji. Ko po petih letih dosežejo spolno zrelost si poiščejo partnerja in se vrnejo postaviti svoje gnezdo, ki je pogosto na isti pečini, kjer so se izvalili.

Opis

Beloglavi jastreb je z zakonom zaščitena vrsta. Prepovedano je njihovo ubijanje, jemanje jajc ali mladičev iz gnezd. Prepovedano je njihovo vznemirjanje. Predpisane kazni so vse do 5.000 EUR. Beloglavi jastrebi imajo na otokih lokalna imena. Na otoku Cresu jim rečejo oral, na Krku pa sup ali šup. Zaradi teh poimenovanj so se na otokih tudi razvili kraji, ki so jih poimenovali po jastrebih. Na otoku Cresu je kraj Orlec, na otoku Krku hrib z imenom Supljak, ki meri v višino 341 m, na otoku Prviču pa hrib Supovica z višino 312 m.

Vreme

Danes

  • voz

Jutri

  • voz

Sobota

  • voz

V bližini

Prihajajoči dogodki

Komentarji