V morski vodi se nahaja preko 96% vode, 3.8% soli, organske snovi in raztopljeni plini. Morje konstantno izmenjuje snovi z morskim dnom in atmosfero. Zato se količine snovi v morju konstantno spreminjajo, vendar so odstopanja relativno majhna. Med trdimi snovmi kar 85% predstavljata Na (natrij) in Cl (klor). V znatno manjših količinah so v morju še SO4, Ca, K in drugi.

Slanost morja je količina morske soli, ki je v enem kilogramu morske vode. Slanost izražamo v gramih ali promilih.

Povprečna slanost Jadranskega morja je 38,30 ‰ (promila), kar pomeni, da je v kilogramu morske vode 38,30 g soli. Jadransko morje je nekoliko manj slano kot je vzhodno Sredozemlje ter bolj slano od povprečne slanosti svetovnih oceanov, ki znaša 33 ‰. Slanost Jadranskega morja se povečuje in zmanjšuje. Poleti se z izhlapevanjem vode slanost povečuje, zmanjšuje pa se s pritokom sladke vode rek, ki se izlivajo v Jadransko morje.

Povprečne vrednosti površinske slanosti morske vode je v Tržaškem zalivu najnižja na Jadranu, kar povzročajo pritoki rek Pad, Soča in Timav. Običajno ima vrednosti od 37 do 38 ‰. Poleti ob povečanem pretoku sladkovodnih rek slanost morja močno upade do vsega 30 ‰. Pozimi se slanost ponovno poviša. Konstantna je v vseh globinah, saj se zmanjša dotok sladke rečne vode.

Gostota morja

Dejavnik, ki je odvisen od površinske temperature in slanosti morja, je površinska gostota morske vode. Ekstremne vrednosti so zabeležene prav na severnem Jadranu, in sicer od najnižjih okoli 1022 kg/m³ poleti, do najvišjih okoli 1030 kg/m³ pozimi.

Vir: http://www.hidrografija.si/