Na svetovnem prvenstvu v jadranju v Aarhusu je včerajšnji vroč in soparen dan z lahkim in zelo spremenljivim vetrom botroval temu, da se je kar nekaj včeraj načrtovanih finalnih plovov prestavilo na današnji rezervni dan. Tako smo danes poleg končnega razpleta z regato za medalje v razredu 470 ženske dobili tudi končne rezultate za ostale naše reprezentante v olimpijskih razredih finn, laser standard, laser radial in 49er, ki so z zadnjimi finalnimi plovi svetovno prvenstvo zaključili. Le še v razredu formula kajt, kjer tekmuje naš mladi in izjemno nadarjeni kajtaš Toni Vodišek, bomo spremljali končni razplet tega svetovnega prvenstva.

Vodja slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu Jure Orel, predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport pri Jadralni zvezi Slovenije, je po današnjem razpletu za olimpijske razrede povedal: 

“Cilj je bil dosežen! V razredu 470 ženske imamo eno normo v zakladnici, tudi uvrstitev v regato za medalje je uspela, kar je še en plus. Ostali naši reprezentanti so pokazali ogromno truda, kar sodi v ta šport. Žan Luka Zelko se je uspel uvrstiti celo v zlato skupino, ostali so bili večinoma v srebrnih. Moramo vedeti, da imamo v slovenski reprezentanci ogromno mladih, ki jih še čaka svetla prihodnost. Treba jim je dati čas in podporo – vse ostalo bo prišlo. Jadranje je šport na dolge proge. Nihče ne poseže po vrhu v pol leta, premiki pa so vidni, opazimo jih po vseh razredih in so konstantni.”

V regati za medalje sta danes jadrali Tina Mrak in Veronika Macarol, naši reprezentantki v razredu 470 ženske, ki pa sta normo za Slovenijo za naslednje olimpijske igre v Tokiu 2020 že osvojili. V današnji regati za medalje sta prek cilja prijadrali 9. ter skupno ohranili 10. mesto na tem svetovnem prvenstvu.

Tina Mrak: “Sigurno sva si želeli za konec odjadrati eno dobro regato, da odpotujeva domov z dobrimi občutki, a se je zapletlo že za startu. Bili sva preko linije, se nato vračali nazaj, celo regato sva se potem iz ozadja skušali prebiti naprej, a žal več kot devetega mesta nisva uspeli iztržiti. S celotnim tednom in s tem, kar nama je na koncu prinesel, torej olimpijsko normo, morava biti zadovoljni, saj je bil to najin cilj. Imava deseto mesto na svetovnem prvenstvu, jadranje pa sigurno ni bilo najboljše, želeli sva si več, ampak sva pokazali, kar sva bili v tem trenutku sposobni. Sigurno bi se pa lahko slabše končalo.”

V razredu finn so včeraj izpeljali dva plova v zlati skupini, v srebrni, kjer sta jadrala naša mlada predstavnika tega razreda, pa le enega, ki je tako določil njuno končno uvrstitev na tem svetovnem prvenstvu v zgornji polovici srebrne skupine. Liam Orel je v zadnji plov odlično zaključil s 6. mestom ter svetovno prvenstvo končal na skupno 60. mestu, Jan Orel pa je z uvrstitvijo na 28. mestu v zadnjem finalnem plovu končal na skupno 65. mestu. Po današnji regati za medalje je zmagovalec svetovnega prvenstva postal Madžar Berecz, drugi je Šved Salminen, tertj pa Nizozemec Postma.

Naš najboljši laserist Žan Luka Zelko je na tem svetovnem prvenstvu pokazal zelo dobro jadranje in se uvrstil v zlato skupino. V včerajšnjih razmerah so končali le en finalni plov in za zadnjega izkoristili današnji rezervni dan. Žan Luka Zelko ju je zaključil na 34. in 49. mestu ter na koncu svetovno prvenstvo zaključil na 52. mestu. Nik Pletikos je bil v bronasti skupini v predzadnjem finalnem plovu odličen 2., nato še 13. in je svetovno prvenstvo zaključil na 124. mestu. Vodstvo je pred jutrišnjo regato za medalje prevzel Ciperčan Kontides, na drugem mestu je Avstralec Wearn in tretji Britanec Hanson.

Zelo dobro sta zadnje plove odjadrali tudi sestri Pletikos v srebrni skupini razreda laser radial. Kim Pletikos je prek ciljne črte prijadrala na 10. in nato še na 12. mestu ter je tako svetovno prvenstvo zaključila na skupno 82. mestu, Lin pa je bila 8. na cilju v prvem plovu, v drugem pa 31. in je zaključila svetovno prvenstvo na skupno 95. mestu. Vodstvo je tik pred regato za medalje za najboljših 10 prevzela Belgijka Plasschaert. druga je Američanka Railey, na tretjem mestu pa je reprezentantka Nizozemske Bouwmeester.

V srebrni skupini sta v razredu 49er jadrala Peter Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta pokazala odlično jadranje in napredovala kar za 16 mest po zaključku kvalifikacijskih plovov. Z uvrstitvami na 7., 9., 22., 3., 11. in 13. mestih v finalnih plovih sta napredovala na skupno 39. mesto, kjer sta zaključila to svetovno prvenstvo. Pred sobotno regato za medalje po trenutnih rezultatih vodi nemška posadka Fisher/Graf, druga sta Hrvata Fantanela/Fantanela in tretja je zopet nemška posadka Heil/Ploessel.

V razredu formula kajt je Toni Vodišek po trenutnih rezultatih z nadaljnjimi uvrstitvami 6., 5., 10., 7.  in 9. ohranil skupno 10. mesto. Vodi Britanec Oliver Bridge, drugi je Francoz Parlier in tretji Britanec Guy.

Besedilo: Eldina Domazet; Foto: Uroš Kekus Kleva

Četrtek 09 Avg 2018

Po včerajšnjem dnevu brezvetrja na svetovnem prvenstvu za olimpijske razrede v Aarhusu so dekleta v razredu 470 danes nadaljevala z zadnjimi plovi pred odločilno regato za medalje. Po sedmih urah na vodi in nekaj slabe volje so le uspela odjadrati en plov. Naši Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat) sta ga zaključili na 14. mestu in se s tem prebili na skupno 11. (81 točk). 

Torek 07 Avg 2018

Jaenneau NC11

Danes, 7.8.2018,  je naš bralec Daniel Germek (avtor fotografij) plul na področju severovzhodnega dela otoka Brač. Na skalnati obali pred zalivom Točinjak, pri luki Povlja, je zagledal motorno jahto, ki je bila dobesedno "parkirana" na skalnati obali. Plovilo na obali je Jaenneau NC11 katerega cena znaša okrog 350.000 EUR. Ta model plovila lahko dobesedno imenujemo Jeanneau NC 11 "On the rocks". Po navedbah naj bi bil vzrok za nesrečo odpoved komand krmila. Če ste v situaciji, ko odpove krmilo, si lahko o načinu krmarjenja brez krmila preberete v članku Kako pluti, ko odpove en motor na plovilu z dvema motorjema.

Jaenneau NC11

Jaenneau NC11

Vir in foto: Daniel Germek, FB-More Magazin

Torek 07 Avg 2018

Jadralska ruta - Hrvaška

Razmišljate o njemu plovila v Splitski regiji in bi si radi ogledali nacionalni park Kornati? V sodelovanju s čarter podjetjem MP Boats, ki imajo svojo bazo v marini Kaštela, smo pripravili predlog sedem dnevne rute z ogledom nacionalnega parka Kornati.

Jadralska ruta - Hrvaška

Podatki o ruti: 

  • trajanje plovbe: 7 dni
  • skupna dolžina plovbe: 135 nmi
  • predviden čas za plovbo: 26 ur

 

1. dan: Kaštela – Sičenica; razdalja: 22 nmi; čas plovbe: 4 ure

Po prevzemu plovila iz marine Kaštela izplujte zaplujete mimo rta Marjan na levi in nato mimo rta Čiova na skrajnem vzhodnem delu otoka Čiovo. Smer plovbe spremenimo proti zahodu proti otoku Drvenik Veli in Drvenik Mali. Plovbo nato nadaljujemo skozi ozek prehod med celino in otoki Kosmač Mali in Arkanđel. Globine morja v sredini kanala med otoki je preko 10 m. Če se odločimo za sidranje v sidrišču Sičenica, kjer so nameščene plovke, plovbo nadaljujemo še približno 1 nmi proti severozahodu, če pa raje sidramo na lastnem sidru, predlagamo izjemno lep zaliv Stari Torgir. Ko preplujemo otoka Kosmač Veli in Kosmač Mali, počasi zavijemo proti severu. Plujemo lahko med celino in otokom Merara. Globina na sredini prehoda je 5m.

2. dan: Sičenica – Tribunj; razdalja: 22 nmi; čas plovbe 4 ure

Po zajtrku izplujemo iz zaliva in plovbo nadaljujemo v smeri severozahoda ob obalah kopna. Po 2 nmi plovbe bomo zapluli mimo rta in svetilnika Ploča, ki stoji na skali v obliki plošče, ki se dviga tik nad morsko gladino. Plovba mimo svetilnika je varna že na razdalji nekaj metrov, saj globina morja hitro narašča z oddaljenost od obale. Seveda moramo upoštevati pravila varne plovbe in pluti na varni oddaljenosti. Plovbo nadaljujemo mimo otoka Smokvica Vela, nato pa se obrnemo nekoliko bolj proti severu proti otoku Maslinovik in nadaljujemo proti otoku Zlarin. Plujemo po jugozahodni strani otoka skozi Zlarinski kanal, nato zaplujemo v Prvički kanal med otokoma Prvič in Tijat. Na severu kanala bo na naši levi otok Logorun, na njegovem severu pa je pred nami že impozantno mesto in luka Tribunj. Plovilo lahko privežemo v marini Tribunj  ali pa na muring v luki Tribunj. Priporočamo ogled slikovitega mesta Tribunj na majhnem otočku, ki je le z mostom povezan z obalo in večerjo v eni izmed restavracij na obali. Priporočamo restavracijo Luna, ki je nekoliko oddaljena od same marine (300 m) oziroma luke (100 m). Pripravljajo vrhunsko domačo hrano, ki je v ostalih restavracijah ne boste videli na meniju.

Jadralska ruta - Hrvaška

3. dan: Tribunj – Kornati; razdalja 22 nmi; čas plovbe 4 ure

Ker se odpravljamo v Nacionalni park Kornati, za katerega je potrebno plačati vstopnino, si pred odhodom vzemimo čas in si zagotovimo vstopnico, ki je v predprodaji cenejša kot v samem parku. (Vse o nakupu in cenah vstopnic v članku: Cenik vstopnic v nacionalne parke). Po izplutju iz luke ali marine lahko proti odprtem morju izplujemo med celino in otokom Lukovnik, kjer je globina na sredi prehoda preko 3m. Plovbo nadaljujemo v smeri zahoda proti rtu Opat na skrajnem jugovzhodu otoka Kornat. Ko zaplujemo v slikovit arhipelag Kornatov si vzemimo čas za plovbo in ogledovanje naravnih lepot otočja. Privez na plovko je vštet v ceno vstopnine. Zato se lahko ustavite na več lokacijah in si jih ogledate. V bližini številnih sidrišč s plovkami so gostilne, ki nudijo tradicionalno hrano. Dan izkoristite tudi za kopanje ali vzpon na katero izmed številnih razglednih točk na otokih. Ker je otočje zaščiteno, je gibanje dovoljeno le na označenih pešpoteh. Za prenočevanje lahko izberete eno izmed številnih sidrišč, kjer so za privez na voljo plovke (Aba Vela, Lavsa, Bele Lučice, Lopatica), ali pa sidrate na lastnem sidru v katerem izmed zalivov. V številnih zalivih so tudi domače gostilne z odlično hrano (Vrulje, Šipnata, Strižnja, Levernaka, Opat,...), kjer za privez nudijo muringe. 

Jadralska ruta - Hrvaška

4. dan: Kornati - Žirje; razdalja 20 nmi; čas plovbe 4 ure

Po izplutji s priveza plovbo nadaljujemo skozi arhipelag v smeri jugovzhoda. Kornate zapustimo, ko zaplujemo mimo otoka Kurba Vela. Plovbo nadaljujemo proti otoku Žirje. V kolikor je napovedan jugo, na otoku izberemo enega izmed zalivov Mikavica na severu otoka, luko Muna ali pa zaliv Koromašna, kjer ima gostilno Ante Mrvica, stric slavnega pianista Maksima Mrvice. Če je napovedana burja pa se odločimo za sidrišča Tratinska na zahodu otoka ali pa Stupica Vela in Stupica Mala na skrajnem jugovzhodu otoka. Če se odločite za večerjo v eni izmed domačih »konob«, potem so te v zalivih Tratinska, Koromašna in Stupica Vela ter v luki Muna.

5. dan: Žirje – Drvenik Veli; razdalja 25 nmi; čas plovbe 5 ur

Izplujemo z otoka in plujemo v smeri jugovzhoda. Po približno 20 nmi plovbe bomo dosegli otok Drvenik Veli, ki nudi številne možnosti za privez. Če bi noč radi preživeli privezani na obalo, potem se odločite za edino luko na otoku Drvenik Veli. Ker v luki ni muringov, je potrebno sidrati in krmo plovila privezati na pomol, kjer so na voljo številne bitve. V luki so restavracije in trgovina. Če se odločite za sidranje, potem je zelo priljubljeno sidrišče Krknjaši. Med sezono je izjemno obljudeno in mesto za sidranje bo težko najti. Poleg Krknjašev pa sta na jugu otoka še sidrišči Solinska in Kokošinje, ki sta bolje zaščitena proti zahodniku (maestral v kanalu med otokoma Šolta in Drvenik Veli piha v smeri zahod-vzhod in v zalivu Krknjaši povzroča valovanje). V primeru južnih vetrov pa se lahko verno zasidrate v zalivu Mala luka na zahodu otoka.  

Jadralska ruta - Hrvaška

6. dan: Drvenik Veli - Brač; razdalja 14 nmi; čas plovbe 3 ure

Po izplutju z otoka Drvenik plovbo nadaljujemo v smeri vzhoda ob severni obali otoka Šolta, Ker bo današnja plovba kratka, se lahko ustavite v zalivu Nečujam in si privoščite nekaj ur kopanja in sončenja v zalivu, ki je zaščiten pred vsemi vetrov razen burjo. V popoldanskem času plovbo nadaljujemo proti vzhodu, proti otoku Brač. Če bi radi noč preživeli v marini, se odločite za plovbo v luko Milna, kjer je na voljo marina, številne restavracije, trgovine in tudi bencinska črpalka, kjer lahko dotočite gorivo pred vrnitvijo v marino Kaštela. Če bi zadnjo noč raje preživeli v majhni kičasti primorski vasici, priporočam plovbo v luko Bobovišča. V luki so na voljo muringi, voda in elektrika, le nekaj 100 m severneje pa sidrišče s plovkami od koder vas bodo z veseljem odpeljali v luko na večerjo. Tako marina Milna Kot luka Bobovišča so zaščitena pred vsemi vetrovi. Če se odločite zadnjo noč preživeti na sidru, potem predlagamo zaliv Stipanska (slika levo). Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi razen jugom. Sidrati boste morali na lastnem sidru in krmo plovila privezati na obalo. A brez skrbi, vaš trud bo poplačan z idiličnim ambientom in z izjemo juga, boste noč prespali zelo mirno.

7. dan: Brač; razdalja 10 nmi; čas plovbe 2 ure

Zadnji dan je dan za vrnitev v izhodiščno marino. Po izplutju plovbo nadaljujte v smeri severa. Če goriva še niste dotočili, plujte proti luki Split, kjer je bencinska črpalka. Iz Splita boste plovbo nadaljevali v smeri zahoda, mimo južnega dela slovitega Splitskega polotoka Marijan. Ko boste dosegli rt Marijan, smer plovbe spremenite proti severovzhodu in že ste pred marino Kaštela.

Torek 07 Avg 2018

Koliko potrošijo navtični motorji - poraba goriva plovil

Ali veste koliko potroši motor na vašem plovilu?

Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti natančno. Motor lahko potroši zelo malo pa vse do zelo veliko. Dejavnikov, ki vplivajo na porabo goriva je več.

Dejavniki

  1. Velikost in moč motorja
  2. Teža in oblika plovila
  3. Vrsta pogonskega goriva
  4. Hitrost plovbe
  5. Stanje morja
  6. Stanje podvodnega dela plovila, stanje pogona in stanje propelerjev
  7. Nastavitve pogona in stabilizatorjev
  8. .....

V prvi vrsti je odvisna od moči motorja, vrste pogonskega goriva in velikosti oziroma teže plovila ter posadke na krovu. Nato je odvisna od hitrosti s katero plujemo oziroma s koliko obrati se vrti motor in pogojev, ki vladajo na morju. Če plujemo v mirnem morju je poraba manjša, kot če plujemo v razburkanem morju.

Ker plovila nimajo menjalnika z več prestavami, kot avtomobili (na voljo so le naprej, nevtralni položaj in vzvratna plovba), je poraba goriva odvisna večinoma od obratov s katerimi se motor vrti. Seveda se moramo zavedati, da bo hitrost plovbe pri enakem motorju in drugačnem plovilu različna. Za težje plovilo opremljeno z enakim motorjem, bomo za isto hitrost plovbe potrebovali višje obrate zaradi česar bo posledično poraba goriva višja.

Sea Ray SLX 250 z MerCruiser ECT 8.2L MAG

Obrati (1/s) Hitrost (kn) Poraba (l/h) Poraba (l/nmi) Doseg
600 2,50 3,79 1,51 167,20
1000 4,30 6,81 1,58 161,30
1500 6,00 10,98 1,83 140,60
2000 7,00 17,41 2,49 102,00
2500 11,30 26,12 2,31 110,50
2750 15,60 28,39 1,82 140,40
3000 19,40 30,28 1,56 163,90
3250 23,10 33,31 1,44 177,30
3500 26,10 37,48 1,44 178,00
4000 31,10 48,07 1,55 166,50
4500 36,10 65,87 1,82 139,90
5000 40,30 91,23 2,26 112,90
5320 43,60 108,26 2,48 102,90

Kako merimo porabo goriva

V navtiki običajno porabo goriva merimo v litrih na uro plovbe. Ta informacija ni merodajna. Če plovilo potroši 30 l/h, nam to ne pove prev nič. Ali smo pluli s hitrostjo 6 vozlov ali s hitrostjo 30 vozlov. Razlika je očitna. Če želimo merodajen podatek, moramo navesti tudi hitrost plovbe pri kateri je bila izvedena meritev. Podobno je kadar porabo izražamo glede na prevoženo natično miljo. Ta informacija nam pove kako učinkoviti plujemo. Lahko jo tudi predrugačimo in izrazimo v prevoženih miljah z 1 l goriva.

Koliko potrošijo navtični motorji - poraba goriva plovil

Primer učinkovitosti

Za primer smo vzeli plovilo Sea Ray SLX 250 v katerem je vgrajen motor MerCruiser ECT 8.2L MAG, ki razvije 380 KM ali 283 kW. Če pogledamo tabelo, vidimo, da plovilo najbolj učinkovito pluje s hitrostjo do 5 vozlov. Pri povečevanju hitrosti učinkovitost pade in je najslabša pri hitrosti 7 vozlov, kar je celo slabše kot pri najvišji hitrosti. Učinkovitost se prične izboljševati ko plovilo izglisira (običajno okrog hitrosti 12 vozlov). Učinkovitost nato narašča do hitrosti 26 vozlov, ko plovilo pluje celo bolj učinkovito, kot pri nizki hitrosti (zeleni deli tabele). S povečevanjem obratov motorja, hitrost in poraba naraščata. Pri najvišji hitrosti je učinkovitost plovila enako slaba kot pri hitrosti preden izglisira (rdeč del tabele).  Iz tabele in iz grafa je razvidno, da je s plovilom najbolj smotrno pluti s hitrostmi med 20 in 30 vozli. Poraba na prepluto miljo znaša okrog 1,5 l. Najmanj učinkovita pa je plovba s hitrostmi med 6 in 13 vozli in med 35 in 43,6 vozli, ko poraba doseže 2,5 l za prepluto miljo. Obratno sorazmerno je s porabo povezan tudi doseg plovila. Če bomo pluli z optimalno hitrostjo, bomo z enim rezervoarjem prepluli dobrih 170 nmi, če pa plujemo s hitrostmi, kjer je poraba največja pa bomo prepluli le dobrih 100 nmi. Razlika je očitna.

Še nekaj dejstev o porabi motorjev na notranje izgorevanje

Če se malo poigramo, lahko govorimo tudi o porabi na kW/h. Najmanjšo porabo med motorji, z notranjim izgorevanjem ima motor finskega podjetja Wartsila. Njihovi najnovejši dieselski motorji potrošijo le 165 g goriva za kW energije na uro.  Dieselski motorji Podjetja Volvo Penta se tej številki močno približajo. Vgrajeni bencinski motorji proizvajalcev Mercruiser in Volvo Penta potrošijo med 220 in 260 g goriva za kW na uro, izvenkrmni bencinski motorji pa potrošijo med 240 in 270 g goriva za kW na uro.

Povprečna poraba goriva

Povprečna poraba goriva je odvisna od našega načina plovbe. Plovila najmanj goriva na prevoženo navtično miljo potrošijo pri počasni plovbi do 6 vozlov, med gliseranjem pa pri idealni potovalni hitrosti. Poraba goriva je najvišja pri plovbi z maksimalnim plinom in pri hitrosti preden plovilo izglisira. Pri normalni plovbi motor približno 50% časa deluje z manjšimi obrati, ko s plovilom manevriramo pri izplutju, vplutju ali sidranju, ostalo polovico pa pri glisiranju.

Da bodo informacije čim bolj kredibilne se osredotočimo na informacije, ki jih lahko pridobimo s strani proizvajalcev motorjev oziroma ustanov, ki opravljajo meritve motorjev. V tabeli so navedeni večji proizvajalci motorjev, modeli motorjev in njihova poraba pri različnih obratih.

 

Poraba goriva bencinskih in dieselskih navtičnih motorjev

Bencinski izvenkrmni motorji            

Mercury 

                           
Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Mercury 25 efi 25 0,53 0,64 0,85 1,10 1,60 2,30 3,20 4,20 5,50 6,80 8,50 9,05  
Mercury 40 efi 40 0,55 0,75 1,10 1,50 2,60 4,20 5,30 6,40 7,90 9,80 12,10 14,70  
Mercury 50 efi 50 0,85 1,90 2,25 3,00 4,55 6,10 7,95 9,45 12,00 13,60 15,90 17,50  
Mercury 75 efi 75 0,95 1,90 2,70 4,20 5,70 8,30 10,60 12,50 17,00 20,10 23,80 28,70  
Mercury 90 efi 90 1,10 1,90 3,00 4,70 7,40 11,40 12,10 15,70 20,50 26,00 31,00 37,90  
Mercury 115 efi 115 1,15 2,10 3,40 5,20 8,30 12,40 14,10 17,70 22,50 27,40 33,00 40,10  
Mercury 150 efi 150 1,30 3,20 5,70 8,70 11,70 15,50 20,10 27,20 34,40 42,30 48,40 53,60  
Mercury Verado 175 Efi 175 1,50 2,50 4,20 7,20 9,80 13,90 15,90 22,30 28,70 34,40 47,30 56,30 67,30
Mercury Verado 200 Efi 200 1,50 2,45 4,50 7,90 10,90 14,70 18,10 23,50 36,30 47,60 60,80 66,90 75,20
Mercury Verado 225 Efi 225 1,50 2,80 5,70 9,10 16,30 18,90 26,80 31,70 45,40 61,20 80,50 84,70 87,30
Mercury Verado 250 Efi 250 1,50 3,00 6,10 9,90 15,90 19,70 25,40 29,50 39,40 59,50 74,30 98,50  
Mercury Verado 350 SCi 350 3,30 4,40 9,10 13,60 16,30 24,90 29,80 39,00 52,90 69,80 90,70 113,00 124,00

Suzuki

                           
Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Suzuki DF 25 hp (V-twin) 25 0,70 0,90 1,20 1,50 2,10 2,70 3,30 4,50 5,40 6,30 8,40    
Suzuki DF 60 hp 60 0,90 1,10 1,50 1,90 2,25 4,50 6,40 8,80 11,80 14,90 17,20 20,80  
Suzuki DF 90 hp 90 0,92 1,15 2,10 3,10 5,70 7,20 8,70 11,00 14,00 19,30 25,70 32,90  
Suzuki DF 115 hp 115 0,95 1,33 2,70 4,50 7,20 10,90 13,60 17,80 24,60 27,60 33,70 39,70  
Suzuki DF 140 hp 140 0,95 1,33 2,30 4,20 7,20 9,50 12,50 16,60 19,30 25,70 33,60 43,90  
Suzuki DF 175 hp 175 1,50 2,10 4,20 7,60 12,10 14,70 18,50 23,10 31,00 38,90 51,40 62,40  
Suzuki DF 225 hp 225 1,50 3,80 6,10 8,90 14,70 20,20 26,80 34,40 43,80 53,70 66,90 75,90  
Suzuki DF 250 hp 250 2,10 3,90 8,30 14,70 16,60 20,40 26,50 34,40 43,50 51,40 63,50 86,20  
Suzuki DF 300 hp 300 2,10 4,20 5,60 8,50 15,50 21,20 28,00 35,90 51,00 57,50 74,50 91,00  

Yamaha

                           
Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Yamaha 25 HP 25 0,38 0,45 0,75 1,50 2,65 4,20 4,70 5,70 6,60 8,00 8,70 9,45  
Yamaha 50 HP 50 0,75 1,15 2,70 3,40 4,50 6,40 7,20 8,70 9,80 12,00 15,10 18,50  
Yamaha 70 HP 70 1,89 2,20 3,80 5,30 8,30 11,00 12,50 15,50 17,00 18,10 22,20 27,50  
Yamaha 90 HP 90 1,33 1,50 2,60 4,20 7,20 9,50 11,70 14,40 17,80 22,30 27,20 34,40  
Yamaha 115 HP 115 1,50 1,89 2,25 3,80 7,20 9,80 13,20 17,40 21,90 24,20 28,70 36,60  
Yamaha 150 HP 150 1,90 2,80 4,50 8,00 11,30 15,90 19,70 23,00 30,20 39,70 49,90 58,60  
Yamaha 175 A HP 175 1,80 2,70 4,90 8,70 11,30 14,70 19,30 26,10 32,20 44,60 56,30 61,60  
Yamaha 200 HP VMAX V6 200 3,00 6,05 10,20 13,20 19,70 25,30 31,70 35,90 48,80 54,40 62,30 72,60  
Yamaha 225 HP V6 225 3,00 4,90 8,30 12,10 14,70 17,40 21,60 27,90 38,20 45,00 54,40 66,00  
Yamaha 250 HP V6 250 3,00 4,55 7,90 13,60 20,00 24,20 32,10 42,70 56,70 65,80 77,90 89,90  
Yamaha 300 HP V6 300 3,00 4,90 8,30 14,00 19,70 25,00 36,30 44,60 58,60 73,00 88,80 98,30  
Yamaha 350 HP V8 350 3,20 5,70 9,45 17,80 24,00 37,00 41,90 53,20 68,00 85,80 111,00 129,00  

Bencinski vgradni motorji

MerCruiser

                           
Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
MerCruiser 3.0 MPI/TKS 135 1,50 3,00 5,50 11,00 14,50 18,50 24,00 28,00 35,50 39,50      
MerCruiser 4.3 TKS 190 2,30 4,20 9,50 15,00 19,00 22,50 28,50 39,00 55,00 60,50      
MerCruiser 4.3 MPI 220 2,00 4,10 10,20 14,50 17,50 22,00 31,00 46,00 61,50 68,00      
MerCruiser 4.5 MPI 250 2,60 4,90 8,30 15,10 22,30 24,90 30,60 38,20 55,10 74,50      
MerCruiser 5.0 TKS 220 3,00 5,50 10,50 18,50 24,90 30,60 35,50 43,40 61,50 68,50      
MerCruiser 5.0 MPI 260 3,40 5,30 9,50 17,00 22,50 30,50 38,00 47,50 60,00 70,00      
MerCruiser 5.7 L 260 3,50 5,00 9,50 17,00 25,00 33,00 36,50 46,50 62,00 79,50      
MerCruiser 5.7 MAG 300 3,80 5,50 9,50 17,00 22,50 28,50 37,50 47,00 62,50 87,00      
MerCruiser 6.2 MAG 320 4,00 7,50 11,50 17,00 26,50 34,00 43,50 53,00 68,00 92,50      
MerCruiser 7.4 MPI 310 4,70 8,30 14,00 23,00 37,50 46,50 66,00 83,00 109        
MerCruiser 8.1 MAG 375 4,50 7,90 11,50 21,50 32,00 40,00 50,50 69,50 102,00 114,00      
MerCruiser 8.1 HO 425 4,50 9,80 17,00 22,50 30,00 43,50 60,50 81,00 107,00 127,00      
MerCruiser 8.2 MAG 380 4,50 8,70 15,00 26,50 32,00 41,50 55,00 73,50 102,00 117,00      
MerCruiser 8.2 HO 430 4,50 9,50 15,00 28,50 36,00 47,00 64,50 81,00 109,00 141,00      

Volvo Penta

                           
Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Volvo Penta 3.0 GL 135 2,50 3,50 7,00 12,00 15,50 20,00 26,00 33,00 44,5        
Volvo Penta 4.3 GL 190 2,40 4,50 8,50 14,00 18,00 23,00 28,50 36,00 49,00 65,50      
Volvo Penta 4.3 GXi (V6) 225 2,60 4,80 9,00 14,50 19,00 25,50 28,50 39,00 55,00 68,50      
Volvo Penta 5.0 Gi (V8) 225 2,50 4,80 9,00 14,50 19,00 25,50 28,50 39,00 55,50 69,00      
Volvo Penta 5.0 GXi (V8) 270 3,10 4,90 9,50 15,50 22,00 28,50 39,50 52,00 67,50 81,00      
Volvo Penta 5.7 Gi 300 3,60 6,90 14,00 26,50 31,00 38,50 51,50 66,00 76,50 86,00      
Volvo Penta 5.7 Gxi 320 3,80 7,10 14,50 27,50 32,00 38,50 52,50 67,50 78,00 89,50      
Volvo Penta 6.0 380 3,10 4,90 8,50 14,50 23,00 28,50 37,50 48,00 58,50 71,00 98,00    
Volvo Penta 8.1 Gi 375 4,50 7,50 13,00 25,50 39,00 43,50 55,50 68,00 93,50 118,00      
Volvo Penta 8.1 Gxi 420 4,40 7,80 14,00 26,50 34,00 42,50 56,50 69,00 99,50 129,00      

Dieselski vgradni motorji

Volvo Penta

Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Volvo Penta Diesel D1 13 0,20 0,30 0,60 0,90 1,50 2,50 3,10 (3100 1/s)            
Volvo Penta Diesel D1 20 0,25 0,45 0,80 1,25 2,20 3,70 4,45 (3100 1/s)            
Volvo Penta Diesel D1 30 0,40 0,70 1,10 1,90 3,20 5,50 6,60 (3100 1/s)            
Volvo Penta Diesel D2 75 0,60 1,10 2,50 4,90 8,90 18,00              
Volvo Penta Diesel D3 110 1,30 2,00 4,00 8,00 13,50 21,50              
Volvo Penta Diesel D3 220 1,60 2,20 4,00 7,50 13,00 20,50 31,00 45,00          
Volvo Penta Diesel D4 260 1,90 2,50 8,00 13,00 22,00 34,00 52,00            
Volvo Penta Diesel D4 300 1,90 3,40 13,40 15,50 29,70 40,10 54,80            
Volvo Penta Diesel D6 370 2,10 4,70 13,10 26,10 34,40 48,80 76,70            
Volvo Penta Diesel D6 435 2,10 4,20 10,00 21,00 35,00 52,00 81,00            
Volvo Penta Diesel D9 575 2,80 12,50 31,00 58,00 106 (2200 1/s)                
Volvo Penta Diesel D11 670 5,50 15,00 40,00 78,00 118 (2200 1/s)                
Volvo Penta Diesel D13 900 6,00 21,00 55,00 110,00 162 (2200 1/s)                
 

MerCruiser

Motor/Obrati Moč (KM) 600 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6500
Cummins MerCruiser 1.7 Diesel 120 0,75 1,20 2,40 4,90 6,30 9,50 13,60 20,10 27,30        
Cummins MerCruiser 2.8 Diesel 200 1,00 1,60 3,60 7,20 13,20 22,20 35,60 49,60          
Cummins MerCruiser 4.2 Diesel 320 1,50 2,10 4,90 9,70 17,80 29,90 47,60 71,00          
Cummins MerCruiser 7.3 Diesel 270 3,00 12,10 15,60 19,00 28,00 38,00 63,00 74,00          

Primer porabe nekaterih plovil

Plovilo Motor Poraba pri potovalni hitrosti Poraba pri najvišja hitrosti
Ranieri Next 240 SH 1x Honda 250 KM 29 l/h (25 kn) 86 l/h (40 kn)
ZAR 79 SL  1x Suzuki 300 43 l/h (35 kn) 90 l/h (47 kn)
Bayliner 842 Cuddy 1x Mercruiser 6,2l MPI DTS 53 l/h (24 kn) 95 l/h (41 kn)
Sea Ray 270 1x Mercruiser 6,2l MPI DTS 38 l/h (25 kn) 89 l/h (39 kn)
Bayliner 285  1x Mercruiser 7,4 MPI 65 l/h (25 kn) 110 l/h (34 kn)
Bavaria 34 Sport 2x Volvo Penta 5.0  100 l/h (27 kn) 140 l/h (38 kn)
Salpa 38 2x Volvo D4 85 l/h (27 kn) 120 l/h (38 kn)
Azimut S7 3x VOLVO D13 - IPS 1050 240 l/h (25 kn) 480 l/h (38 kn)
Marine Technology Inc.  4x Mercury 400 100 l/h (25 kn)  590 l/h (58 kn)
HYDRASPORTS Custom 5300 Sueños 4x Seven Marine 627 KM 240 l/h (25 kn) 600 l/h (54 kn)
Ponedeljek 06 Avg 2018

Mladinsko svetovno prvenstvo razreda finn bo v Kopru

Koprski zaliv bo konec meseca prizorišče svetovnega mladinskega prvenstva razreda Finn, v katerem je Vasilij Žbogar leta 2016 osvojil srebrno olimpijsko medaljo. Na tekmovanju, namenjenem jadralcem mlajšim od 23 let, bosta slovenske barve zastopala Jan in Liam Orel, ki te dni v Aarhusu lovita olimpijsko vozovnico za Tokyo 2020.

Jadralni klub Jadro Koper bo med 25. in 31. avgustom gostil Finn silver cup, mladinsko svetovno prvenstvo za olimpijske enosede finn, ki bo v obalno prestolnico pripeljalo približno 45 športnikov iz 20 držav. 

“Zelo smo ponosni in veseli, da nam je bila zaupana organizacija tako pomembnega dogodka. Za nas je to nova priložnost, da se dokažemo kot dobri gostitelji in da izboljšamo prepoznavnost slovenskega jadralnega športa. Prepričan sem, da bomo izpeljali atraktivno tekmovanje, ki bo na morsko obrežje pritegnilo ogromno gledalcev,” se izziva veseli predsednik organizacijskega odbora Vojko Petrič.

Najštevilčnejša reprezentanca bo pripotovala iz Velike Britanije, kjer je težko-kategorni finn priljubljen predvsem zaradi štirikratnega olimpijskega prvaka Bena Ainslieja. Močna bo tudi španska zasedba, za katero jadra aktualni svetovni podprvak v kategoriji do 19 let, Joan Cardona Mendez. V ožji krog favoritov sodi še Francoz Guilaume Boisard, ki se pravkar dokazuje s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu v članski konkurenci, v igro za naslov prvaka pa lahko posežeta tudi brata Jan in Liam Orel, ki te dni nastopata v dresu državne reprezentance na olimpijskih kvalifikacijah za Tokijo 2020.

“Konkurenca v kategoriji U23 je dokaj močna, toda poznavanje terena nama bo gotovo koristilo. Pred domačimi navijači bova dala vse od sebe in če nama uspe uvrstitev med prvo deseterico, bi bil to že lep uspeh,” pravita potomca znane jadralne družine Orlovih, ki sta si športno pot začela utirati v jadrnici optimist, nato sta morske milje nabirala z laserjem, ko sta prerasla tudi to disciplino, pa sta prestopila v razred finn.

Kopenski del prvenstva se bo začel v soboto, 25. avgusta, s prijavami in pregledom opreme. Dan zatem bosta na sporedu uradni trening in svečana otvoritev, v ponedeljek, 27. avgusta, pa se bo dogajanje preselilo na morje, kjer se bodo udeleženci pomerili v trinajstih plovih. Zmagovalci bodo razglašeni v petek, 31. avgusta, ob 18. uri na zaključni slovesnosti v Taverni.

PROGRAM

25.8. SOBOTA

  • 10:00 - 18:00   Prijave & meritve opreme

26.8. NEDELJA

  • 09:00 - 18:00   Prijave & meritve opreme
  • 13:00               Sestanek krmarjev
  • 15:00               Uradni trening
  • 19:00               Otvoritvena slovesnost v Taverni

27.8. PONEDELJEK

  • 10:00               Regate

28.8. TOREK

  • 10:00               Regate

29.8. SREDA

  • 10:00               Regate

30.8. ČETRTEK

  • 10:00               Regate

31.8. PETEK

  • 10:00               Regate
  • 18:00               Podelitev nagrad v Taverni

Pripravil: JK Koper

Nedelja 05 Avg 2018

Tina Mrak, Veronika Macarol, JK Pirat

V danskem Aarhusu se je danes zaključil tretji regatni dan na svetovnem prvenstvu za olimpijske razrede, na katerem v olimpijskem dvosedu 470 nastopata tudi naši Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat). Slovenkama danes žal spet ni šlo po načrtih, prvo regato sta končali na 13. mestu in drugo na 15. ter s tem nekaj mest izgubili tudi v skupnem seštevku, trenutno sta na 16. mestu (67 točk). 

Tina Mrak: “Sigurno bi lahko današnji dan bistveno bolje unovčili, v obeh regatah sva bili v poziciji se prebiti med prvih deset. V nekaj slabših taktičnih odločitvah sva se odločili za slabšo stran in obe regati zaključili povprečno. V obeh prvih orcah sva bili po solidnem startu v situaciji, ko bi se morali drugače odločiti, v prvi regati sva imeli nekaj težav tudi z dvižnico špinakerja, v drugi regati pa sva priložnost zapravili v drugi orci. Pred nama so še štiri regate, tako da ni še nič izgubljeno.”

Veronika Macarol: “Danes smo imeli nekoliko drugačen veter, z zahoda, z obale, bil je tudi zelo nestabilen, obračal je za več stopinj ter močno nihal tudi v jakosti, okvirno ga je bilo med 8 in 14 vozli, vmes pa so bili tudi močni sunki vetra. V celotni regati je bilo pomembno biti skoncentriran, se boriti, kajti lahko se je veliko pridobilo ali izgubilo. Obakrat sva startali bolj povprečno, mogoče je bil drugi start nekoliko boljši. V prvi regati sva imeli nekaj tehničnih težav, obe krmi sva sicer zelo dobro odvozili in v cilj sva prijadrali kot 13. Tudi v drugi regati nisva prikazali najboljšega jadranja, nekatere priložnosti bi lahko bolje izkoristili in na tem svetovnem prvenstvu še nisva prikazali, kar želiva.”

Po tretjem dnevu prva trojica ostaja nespremenjena. V vodstvu sta še naprej Japonki Ai Kondo Yoshida in Miho Yoshioka (17 točk), na drugem mestu sta Britanki Hannah Mills in Eilidth McIntyre (19 točk), tretji pa sta Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz (27 točk). 

Jutri se prvenstvo nadaljuje z naslednjima dvema regatama. 

V razredu finn so danes odjadrali še zadnja dva načrtovana klasifikacijska plova. Liam Orel je z današnjima uvrstitvama na 36. in 35. mestu skupno zdrsnil na 69. mesto; medtem ko je Jan Orel oba plova končal na 29. mestu ter se povzpel na skupno 62. mesto. Oba naša reprezentanta bosta v finalnih plovih, ki se začnejo v ponedeljek, jadrala v srebrni skupini. Na vrhu lestvice z enakim številom 22 točk 22 vodi Britanec Ed Wright, sledita Šved Max Salminen in Nizozemec Nicholas Heiner, tako da so vse možnosti na vrhu še odprte.

V razredu laser radial so danes odjadrali oba načrtovana plova, za obe naši predstavnici je bil nekoliko slabši dan, od danes pa se tudi že ne upošteva najslabša uvrstitev. Lin Pletikos je z uvrstitvama na 52. in 48. mesto po današnjem dnevu skupno na 78. mestu, Kim Pletikos pa s 37. in 49. mestom v obeh plovih trenutno skupno na 93. mestu. Vodi Američanka Railey, sledita danska in norveška jadralka Rindom in Flem Høst.

Tudi v razredu laser standard so odjadrali dva plova, od danes pa se najslabša uvrstitev ne upošteva. Žan Luka Zelko je danes začel nekoliko slabše in v prvem plovu cilj prečkal 33., nato pa v drugem plovu z odličnim jadranjem končal na 13. mestu ter napredoval za dve mesti in je sedaj skupno na 78. mestu. Nik Pletikos pa je z današnjima uvrstitvama na 32. in 46. mestu nekaj mest nazadoval na skupno 128. mesto. Vodi Novozelandec Meech, sledita Finec Tapper in Avstralec Burton.

Danes so z jadranjem začeli v razredu 49er ter odjadrali tri plove. Naša posadka s Petrom Janežiečm in Sebastianom Prinčičem je po prvem dnevu že pokazala odlično jadranje in zadnji plov končal na 4 mestu (22, (25), 4) ter prvi dan zaključila na skupno 48. mestu. Po prvem dnevu vodi novozelandska posadka Dunning Beck-Gunn, sledita francoski posadki Rual-Amoros in Frei-Delpes – vse z enakim številom 3 točk.

Jutri se prvenstvo nadaljuje s kvalifikacijskimi plovi v razredih laser standard, laser radial in 49er, prvi nastopi čakajo še Tonija Vodiška v razredu formula kajt, za razrede 470 in finn pa bo jutri dan počitka pred pričetkom finalnih plovov v ponedeljek.

Vir: Windpress, JZS

Sobota 04 Avg 2018

Tina Mrak, Veronika Macarol, JK Pirat

V danskem Aarhusu se nadaljuje svetovno prvenstvo za olimpijske razrede, na katerem v olimpijskem dvosedu 470 nastopata tudi naši Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat). Danes ste dekleti jadrali bolje, prvo regato končali na 6. in drugo na 19. mestu in tako napredovali za eno mesto tudi v skupni razvrstitvi, trenutno sta 13. z 39 točkami.

Tina Mrak: “Za nami je drug regatni dan, odvozili smo dve regati v osmih do dvanajstih vozlih vetra. Nekoliko sva izboljšali starte, kar se je še posebej pokazalo v prvi regati, bili sva tudi na bolj favorizirani strani in v ospredju lažje dobro odjadrali. Start druge regate je bil mogoče nekoliko slabši, a ko sva imeli priložnost se približati skupini, tega nisva izkoristili, ostali sva preveč na levem ‘laylinu’ in bojo obračali v ozadju. Zelo sva se morali potruditi, da sva potem do cilja nadoknadili nekaj mest.”

Veronika Macarol: “Ja, v prvi regati sva res dobro startali, na prvo bojo sva prispeli kot enajsti, se tudi naprej dobro borili in končali regato kot šesti. To je bila najina zelo dobra regata. Podobno sva skušali narediti tudi v drugi regati, a start ni bil tako dober, v nekaterih trenutkih se nisva prav odločili, postavili sva se na mesto brez izhoda, tako da sva prvo bojo obračali kot 41., potem se še toliko bolj borili v krmo, kjer sva še najbolj pridobivali in na koncu prišli v cilj kot 19.”

Po drugem dnevu sta vodsto prevzeli Japonki Ai Kondo Yoshida in Miho Yoshioka (10 točk), na drugo mesto sta se povzpeli Britanki Hannah Mills in Eilidth McIntyre (11 točk), tretji pa sta Francozinji Camille Lecointre in Aloise Retornaz (12 točk). 

Za jutri je napovedanega nekoliko več vetra, start prve regate je predviden za ob 14.30.

V razredu finn so danes uspeli nadoknaditi včerajšnji izpuščeni plov ter tako odjadrali tri plove. Liam Orel je bil danes v prvem plovu diskvalificiran, z uvrstitvama na 20. in 33. mestu v preostalih dveh pa skupno zaseda 62. mesto (85 točk); Jan Orel je skupno na 66. mestu (90 točk) z današnjimi uvrstitvami 30., 29. in 31.
 
V razredu laser radial sta s prvimi plovi začeli sestri Lin in Kim Pletikos, odjadrali pa so dva plova v dveh skupinah. Lin Pletikos, ki je bila kot naša najmlajša reprezentantka tudi zastavonoša na včerajšnji uradni otvoritvi svetovnega prvenstva v jadranju, je z uvrstitvama na 23. in 31. mesto v svoji skupini po prvem dnevu skupno na 57. mestu (54 točk), Kim Pletikos pa je prijadrala na 48. in 27. mestu v svoji skupini in je trenutno skupno na 76. mestu (75 točk).
 
Z jadranjem so danes začeli tudi v razredu laser standard, v katerem jadrata Žan Luka Zelko in Nik Pletikos. V treh skupinah so uspešno odjadrali dva plova. Žan Luka Zelko je v svoji skupini prijadral na 29. in 26. mestu ter po prvem dnevu zaseda skupno 99. mesto (55 točk), Nik Pletikos pa je z uvrstitvama na 30. in 45. mestu po prvem dnevu skupno 119. (75 točk).

Vir: Windpress

Petek 03 Avg 2018

Ranieri Next240 SH

Letošnja novost iz italijanske ladjedelnice Ranieri International je model Next 240 SH. Ja nekoliko krajša različica svojega predhodnika z vsemi prednostmi večjega brata a bolj dostopno ceno. Ker je manjši in lažji, ga lahko poganjamo že z enim samim motorjem, kar pomeni, da bo tudi poraba goriva ostala nizka.

Zunanjost

Že angleška beseda “sundeck” v nazivu modela nam pove, da je fokus na oblikovanju čolna z velikimi površinami za sončenje. Tako imamo sedaj pred seboj čoln, katerega premec je oblikovan v sončno ploščad. Pod njim je kabina z ločenim toaletnim prostorom. Idejo za oblikovanje tega multifunkcionalnega čolna so razvili na osnovi velike prodajne uspešnice – serije manjših plovil Atlantis. Premična sončna ploščad se zaključuje s krmarsko konzolo, za katero sta dva vrtljiva sedeža. Kokpit je prostran in izdelan večnamensko. V sredini je postavljena odstranljiva mizica, ob bokih so nameščene preklopne klopi, pred krmnim zrcalom pa je udobna klop s prehodom na krmo na levi strani. Z nekaj potezami je mogoče kokpit popolnoma izprazniti, kar je posebej funkcionalno na primer pri ribolovu ali kakšnih drugih športnih aktivnosti. Druga možnost je sprememba kokpita v veliko sončno ploščad, tretja pa je osnovna funkcionalnost palubnega salona. Zanimivo je tudi to, da lahko kabino, kjer je dvojna postelja, spremenimo v jedilnico, kar pride prav v primeru slabega vremena. Od premca do krmarske konzole je po boku močna inox ograja, pošteno odmerjeno je držalo na zrcalu kokpita, zaupanja vredno pa delujejo tudi privezne bitve.

Osnovna in dodatna oprema

V osnovni ceni plovila najdemo kar nekaj opreme. Čoln je opremljen z vsemi blazinami, tako notranjimi kot zunanjimi, rezervoarji za vodo in gorivo, teleskopsko lestvijo za v vodo, hidravličnim sistemom upravljanja z motorjem, avtomatsko kalužno črpalko, navigacijskimi lučmi, itd. Seznam dodatne opreme je še precej daljši in obsega kar nekaj elementov, ki so nujno potrebni. Recimo kompas, sidro in veriga ali sidrna vrv, ki so obvezna oprema plovila tudi po zakonu. Ostalo so več ali manj pogrešljivi dodatki, ki pa vam olajšajo bivanje na plovilu. Naštejmo samo nekaj najpomembnejših: plinski štedilnik, hladilnik, bimini, 220-voltni polnilec električne energije, električni vitel za sidro, zgoraj omenjene bočne klopi, mizica v kokpitu in ladijski WC.

Test plovila

Plovilo je primerno za vgradno enega ali dveh motorjev. Največja skupna pogonska moč je 300 KM ali 223 kW. Na testnem plovilu je bil vgrajen en motor z močjo 250 KM ali 186 kW. Next 240 SH je začel glisirati že pri hitrosti 10 vozlov. Motor se je vrtel z 2600 obrati. Pozicija pogona pa je bila spuščena za 4 stopinje. Ko ga dvignemo v ničelni položaj plovilo že zapluje s hitrostjo 16 vozlov. Ko nekoliko pospešimo, dosežemo hitrost 20 vozlov. Poraba goriva znaša 23 l/h ali 1,15 na prepluto miljo. Pri hitrosti 25 vozlov se motor zavrti 4000 krat v minuti. Poraba znaša 29 l/h oziroma 1,16 l na prepluto miljo, ker je praktično enako kot pri hitrosti 20 vozlov. Hrup na krovu je znašal 78 dB, kar je nižje od konkurenčnih plovil. Ko pospešimo in motor doseže najvišje vrtljaje, dosežemo hitrost plovbe 40 vozlov.

 

Test novega plovila je opravil  Maurizio Bulleri, svetovno poznani krmar hitrih čolnov in eden izmed novinarjev, ki izbirajo Evropsko plovilo leta.

Tehnične lastnosti

  • Dolžina: 7,80 m
  • Dolžina trupa: 6,75 m
  • Širina: 2,50 m
  • Teža: 1500 kg
  • Maksimalna moč motorja: 225kw (300KM)
  • Rezervoar goriva: 250 l
  • Rezervoar vode: 100 l
  • Maksimalno število oseb: 9
  • Št. ležišč: 3
  • Certifikat CE: C

Več o plovilu na tej povezavi. 

Vir: youtube.com/TheBoatShow

Petek 03 Avg 2018

Most na Pelješac

Most na polotok Peljašac buri duhove na Jadranu že od same predstavitve ideje, še večja negodovanja pa je projekt doživel, ko so določili traso po kateri bo potekal.

Bosanska vlada se je pritoževala, da jim bo most zaprl dostop do odprtega morja, avstrijsko podjetje Strabag se je pritoževalo nad izbiro ponudnika gradnje.

Slovenec soavtor mostu

Soavtor mosta na Pelješac je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Ker je hrvaški soavtor Jure Radič preminul, bo Pipenbaher glavni projektant. Za Večernji list je dejal: »Hrvaško morje mi je bilo vedno pri srcu. Ko dobiš možnost, da sodeluješ pri gradnji mostu preko tako lepega zaliva, si pripravljen iztisniti iz sebe vse svoje znanje in kreativnost. Most je moje življenjsko delo.«
Po hrvaških navedbah bo to vrhunski objekt svetovnega ranga tako v konstrukcijskem kot gradbenem smislu.

S 1.8.2018 je ugibanj, negodovanj in nasprotovanj konec. Gradnja mostu se pričenja. Dela bo izvajal konzorcij kitajskih podjetij. V prvih mesecih se bodo izvajala pripravljalna dela in dodatne študije morskega dna ter terena, kjer bodo most gradili. Kitajski konzorcij mora most dokončati najkasneje do 30. julija 2021. Skupna investicija bo znašala 420 mio EUR in je ena največjih investicij na hrvaškem v zadnjem desetletju. Kar 85% tega zneska bo Hrvaška črpala iz evropskih skladov.

Dela so se pričela. Hrvaški mediji poročajo, da na hrvaškem ni prišlo do povečanja povpraševanje po delavni sili. Kitajski izvajalec naj bi na hrvaško pripeljal posebno križarko z delavno silo, ki bo na ladji tudi prebivala v času gradnje mostu.

Ko bo most zgrajen bo v dolžino meril 2,4 km in bo eden največjih mostov v Evropi. Povezoval bo osrednji del polotoka Pelješac s kopnim. Pri vožnji v južno Dalmacijo tako ne bo več potrebno prečkati hrvaške državne meje, preiti v Bosno in Hercegovino in se nato po nekaj km vožnje zopet vrniti na Hrvaško. Z izgradnjo mostu se bo vožnja do kraja Orebič in posledično na otok Korčula skrajšala za 50 km. Žal pa boste v tem primeru morali pozabiti na cenejše bosansko gorivo, na vrhunske bosanske čevapčiče in Malostonske ostrige. 

Lokacija mostu: 

Petek 03 Avg 2018