Palagruža

Palagruža je skupina skalnatih otokov v sredini Jadrana. Pripada Hrvaški, pa čeprav je do najbližjega večjega otoka Lastovo dobrih 30 nmi, do otoka Vis 37 nmi do celine na Hrvaški strani ga loči 50 nmi, medtem ko na italijanski strani zgolj 28 nmi. Največji otok je Velika Palagruža, ki v dolžino meri 1400m, širino 300m, najvišja točka otoka pa se dviga 92 m nad morjem. Jugovzhodo od Velike Palagruže (Hrvaško: Vela Palagruža) je otok Mala Palagruža, ki meri slabih 500m v dolžino, 150m v širino in se dviga 51 m nad morsko gladino. Na njegovi vzhodni strani sta še dva manjša otočka imenovane Kamik od Tramuntan in Kamik od Oštra. Južno od Male Palagruže je še greben Baba, na njegovi zahodni strani pa še en greben, ki nima imena. Velika Palagruža ima dva grebena na svoji zahodni strani. Nekoliko večji se imenuje Voliči, manjši, najbolj zahoden greben pa Pupak.

Otočje Palagruža se strmo dviga z morskih globin. Ko se od otoka oddaljimo 100-200m, globina morja naraste že na 50 m, na razdalji 2nmi pa meri že preko 100m. Pobočja vseh otokov so strma zato imamo zelo malo možnosti za privez plovila. Na Veliki Palagruži je najbolj primerno sidrišče na jugovzhodni strani in se imenuje Velo Žalo, Južno zlato oziroma Zola. Dno je peščeno in skalnato in ponekod so pod vodno gladino posejane skale, ki so se odlomile od otoka in se zvalile v morje. Zato je previdnost pri sidranju nujna. Še manjši zaliv je na severozahodni strani otoka in se imenuje Malo Žalo ali Stara Vlaka. Globina morja hitro naraste, v plitvejši vodi pa so številne skale tik pod vodno gladino. Dve sidrišči sta še na otoku Mala Palagruža. Eden na zahodni strani, kjer globina morja hitro narašča in eden na vzhodni, imenovan Medvidina. V njem lahko sidramo na globinah med 2 in 10 m. Med otokom Mala Palagruža in Kamik od Oštra je globina morja manj kot 1 m in plovba ni možna. Vsa sidrišča na otočju so zelo slabo zaščitena pred vetrovi. V primeru napovedi slabega vremena prenočevanje na otoku odsvetujemo.

ZGODOVINA

Iz obeh sidrišč na otoku Velika Palagruža vodi pešpot do vrha otoka kjer stoji impozanten svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1875. Je eden redkih otokov, ki ima svetilničarsko posadko. Na otoku so našli dokaze, da je bil naseljen že pred približno 9000 leti. V srednjem veku je bil na otoku samostan, katerega ruševine srečamo na sedlu otoka, ko se iz luke Velo Žalo povzpnemo proti svetilniku.

Čeprav je Palagruža majhen otok, je bil zanimiv za obiskovalce že v prejšnjih tisočletjih. Arheologi so na njem našli ostanke kopij, ki izvirajo iz časa bakrene in bronaste dobe (2500-1800 BC). Otok je bil obiskan tudi v starogrškem obdobju. Vsi pisci ki omenjajo Diomedov (Diomed - grški junak) otok nikoli ne omenjajo natančne lokacije. Do sedaj so predvidevali, da so Tremiti Diomedovi otoki, vendar najnovejša arheološka odkritja kažejo na to, da je Diomedov otok Palagruža. Na otoku so našli večje količine grške posode, ki je sicer ni najti nikjer drugje na Hrvaškem. To dokazuje, da je bila Palagruža ena izmed postaj na trgovinskih poteh že v času starih Grkov. Po teh predvidevanjih naj bi bil Diomed tu tudi pokopan. V preteklih stoletjih je bila Palagruža znana kot območje, na katerem so ribiči z otoka Vis, predvsem iz Komiže, lovili plavo ribo. Tudi danes številni ribiči prihajajo na otočje v lov za plavo ribi, ki se je količinsko zmanjšal, povečal pa se je izlov jastogov in plamenite bele ribe.

PALAGRUŽA DANES

Otok ni stalno naseljen. Na njem stoji eden največjih svetilnikov na vzhodni Jadranski obali, ki je bil zgrajen leta 1875. Na njem je stalni prebivalec le svetilničar. Od kar je otok odprt tudi za turiste, sta na svetilniku urejena dva apartmaja.. Otok je poznan po izjemno zanimivi flori in favni. Na njem lahko najdemo preko 220 rastlinskih vrst in preko 120 živalskih. Med njimi so nekatere avtohtone. Na otoku prebiva tudi osel, ki ga uporabljajo za nošenje tovora iz obeh zalivov v svetilnik. Po pripovedih, se osel običajno, ko vidi prihajati oskrbovalno ladjo skrije neznano na otoku, tako da morajo tovor prenesti ročno oziroma s pomočjo enostavne žičnice. Plaža v zalivu Veli Žalo naj bi veljala za eno najlepših plaž na Jadranu. No v resnici je na plaži ogromno smeti, ki jih naplavijo južni vetrovi.