Prvi odstop na Vendee Globe

Podrobnosti: Objavljeno: 21 November 2016

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

V soboto je večina flote že preplula ekvatorialno področje Doldrums in se pognala v južni Atlantik. Najhitreje je napredoval Anglež Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss.

Njegovo jadranje je bilo izjemno hitro. Napovedovalo je nov dnevni rekord regate. Leta 2012 je Francois Gabart v Indijskem oceanu uspel v enem dnevu (24 ur) prepluti 534,48 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala 22,27 vozla. S plovbo v južni ocean je Thompson nakazal, da lahko rekord ogrozi. Vreme je bilo na njegovi strani. Plul je v vetrovih, ki so pihali s hitrostmi med 25 in 30 vozli in mu omogočali plovbo s hitrostjo med 23 in 25 vozli. Plovba je bila zelo naporna in stresna, saj v takih razmerah skipperji težko spijo in počivajo. Pogosto so prisiljeni zmanjšati površino jader in s tem zmanjšati hitrost plovbe. Velike sile obremenjujejo plovilo do skrajnih mej in nevarnost, da materiali popustijo je velika.

Thompson ni odločil za zmanjšanje površine jader. S hitrim jadranjem je nadaljeval. Ob 9:35 uri pa se zgodila nesreča. Med počitkom v kabini je zaslišal glasen pok in njegova jadrnica je spremenila smer plovbe za 20°. Trčil je v neznan plavajoči predmet. Hitro se je podal na krov in opazil, da ima poškodovano krilo (foil) na desni strani jadrnice. Vzdolž trupa je opazil dolgo riso. Kljub temu, da je bil na pragu, da postavi nov rekord v dnevni plovbi, je bil prisiljen, da zmanjša hitrost plovbe. Pregledati je moral plovilo in poškodbe, ki jih je utrpel v nesreči. K sreči je ugotovil, da plovilo ni utrpelo večjih poškodb in da lahko s plovbo nadaljuje. Nadaljevati bo moral le z levim krilom, kar pomeni, da bo plovba v vetrovih, ki bodo pihali z njegove leve, počasnejša. Kljub nesreči trenutno plovbo nadaljuje s hitrostjo, ki presega 18 vozlov.

Manj sreče pa je imel Bertrand de Broc. Z jadrnico je v neznan plavajoč predmet trčil pred obalo Portugalske. Na plovbi preko Atlantika, proti otoku Fernando de Noronha se je dvakrat potopil pod plovilo, da bi ugotovil, kakšne poškodbe je utrpel trup. Po pogovoru s svojo tehnično ekipo, se je odločil, da regato zapusti. Ugotovil je, da je velik del trupa njegove jadrnice poškodovan. Nadaljevanje plovbe ne bi bilo več varno, zato je moral sprejeti težko odločitev. Po odstopu je povedal: »Sprejeti takšno odločitev je izjemno težko. Vem, da se to zgodi enkrat v karieri, vendar je vseeno izjemno težko. Sem razočaran. Nadaljevanje plovbe v južni ocean s poškodovano jadrnico ne bi bilo smiselno.« Trenutno je zasidran na otoku Fernando de Noronha, kmalu pa bo odplul v 300 nmi oddaljeno mesto Recife na severovzhodni strani Brazilije.

Zaradi poškodbe plovila, Alex Thomson pluje počasneje. Zasledovalca Armel le Cléac'h in Seb Josse, ki sta zaostajala že 125 nmi, sta se mu v enem dnevu približala in razliko zmanjšala na 90 nmi. Kljub nesreči Thomson pluje izjemno hitro. Ob 4.00 uri zjutraj je njegova hitrost plovbe znašala 20,4 vozla, kar je bilo pol vozla hitreje od le Cléac'h-a in skoraj en vozel hitreje od Josse-a. Vetrovi pihajo s severa s hitrostjo okoli 30 vozlov. V 24 urah je Anglež še vedno najhitrejši v floti. Povprečna hitrost plovbe znaša 20,7 vozla.

V nedeljo popoldne so po pregledu podatkov ugotovili, da mu je uspelo nemogoče. Do poškodbe plovila je v 24 urah preplul do sedaj največjo razdaljo na regati, kjer pluje le ena oseba na krovu jadrnice. Preplul je 535,34 nmi. Sedanji rekord, ki ga je postavil Francois Gabart, znaša 534,48 nmi. Thomsonov dosežek, se žal ne šteje kot nov rekord, ker bi moral sedanjega preseči za vsaj eno miljo. Zmanjkalo mu je borih 259m. Sam je povedal, da mu je trenutno pomembno, da ostane na vodilnem mestu. Ko bo priplul do južnega dela Južne Afrike, bo lahko prečil in spet plul s pomočjo drugega krila, ki je še nepoškodovano.

Izjemno dobro pluje tudi Vincent Riou na jadrnici PRB. Izkoristil je področje nizkega pritiska ob Braziliji in obdržal stil z vodilno ekipo. Za Morgan-om Lagravierre-jem, ki pluje na četrtem mestu zaostaja le 2 nmi, za vodilnim Alexom Thomsonom pa 166. V vodilni sedmerici sta še Paul Meilhat in Jeremie Beyou, ki zaostajata 218 oziroma 284 nmi, medtem, ko ostali zaostajajo že preko 700 nmi.