Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Avon tender eJet 450

Že pred leti smo pisali o novi tehnologiji gradnje podvodnega dela trup plovil Petestep (Svetovna inovacija – nova oblika trupa plovil, ki zmanjša porabo za 25%), ki povečuje izkoristek plovila in drastično zmanjšuje porabo goriva. Ta mesec je na trg prišlo prvo plovilo, ki izkorišča patentirano tehnologijo ter vse njene prednosti.

Ladjedelnica Zodiac Nautic, ki jo poznamo po inovacijah v navtiki (so prvo podjetje, ki je izdelalo gumenjak s trdim dnom), se zopet naredila korak naprej pred konkurenco. Predstavili so nov model pomožnega čolna Avon eJet 450, ki ima izdelan trup s pomočjo Petestep tehnologije.

eJet 450 je ekeltrično gnani pomožni gumenjak z jet pogonom. Razvoj plovila je bil zelo zahteven. Naloga je bila izdelati plovilo, ki ne bo imelo emisij toplogrednih plinov in bo zadovoljilo najzahtevnejše kupce. Zaradi omejitev eklektičnih pogonov so želeli izdelati plovilo, ki bo lahko dolgo časa plulo pri višjih hitrostih (glisiralo), nudilo veliko mero udobje med plovbo in bo tiho.

Produktni direktor podjetja Zodiac Nautic je ob predstavitvi novega plovila dejal:

»Tehnologija Petestep  nam je bila zanimiva takoj, ko smo jo opazili. Trup novega eJet 450 nas je pozitivno presenetil . Simulacije so bile izjemno natančne. Z uporabo tehnologije Petestep  smo uspeli hitrost gumenjaka pri glisiranju povečati za 15%. Pri najvišji možni hitrosti je bila razlika v primerjavi s klasičnim trupom neverjetnih 10%.«

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 4,50 m
  • Širina: 2,00 m
  • Višina: 1,10 m
  • Motor: Torqeedo DB 80 / 55 kW
  • Teža plovila: 850 kg
  • Najvišja hitrost: 30 vozlov
  • Št oseg: 6
  • Baterija: BMW i3 / 32 kWh
  • Čas plovbe: 1,5 ure pri 30 vozlih
  • 4 ure pri potovalni hitrosti
  • 8 ur pri hitrosti 5vozlov

Več na: https://www.avon-tenders.com/

Avon tender eJet 450

Petek 18 Okt 2019

Huda pomorska nesreča se je zgodila približno 20 nmi od rta Brett na severnem otoku Nove Zelandije. Jadrnica dolga 15 m se je potopila. Ena oseba je izgubila življenje, drugo so rešili a je v kritičnem stanju.

Pomorska nesreča se je zgodila v ponedeljek okoli poldneva. Na severu Nove Zelandije so pihali močni vetrovi s hitrostjo okrog 50 vozlov, sunki pa vse do 60 vozlov. Vetrovi so prihajali z vzhoda, zato je bilo pričakovati, da je na odpetem morju stanje še slabše. Valovi so segali 4 m visoko, najvišji pa naj bi dosegli neverjetnih 9 m.

Jadrnica Bavaria 47 z imenom Essence se je vračala za otočja Fiji na Novo Zelandijo, kjer jo je po zaključeni plovbi lastnik nameraval prodati. Približno 20 nmi pred obalo so zapluli v področje slabega vremena. Jadrnica se je pričela potapljati. Štirje člani posadke so aktivirala  reševalni splav, a so jim ga močni vetrovi odnesli. Eden izmed članov posadke, Bruce Goodwin, je imel pri sebi EPIRB, ki ga je aktiviral preden je moral zapustit plovilo. Signal njegovega EPIRB-a je zaznal reševalni center in na lokacijo poslal letalo P3 Orion in dva helikopterja. Ko je 1 uro in 40 min po prejemu signala priletel na lokacijo, je odvrgel reševalni splav. Dva člana posadke sta se uspela vkrcati na splav, dva pa sta ostala v morju.

Po zadnjih informacijah naj bi eden izmed članov posadke v nesreči umrl, eden je v kritičnem stanju, dva pa sta izven življenjske nevarnosti. Preminuli jadralec je ugleden član Novozelandskega jadralnega kluba in izkušen jadralec.

Video reševalne akcije:

Četrtek 17 Okt 2019

Vsem je jasno, da plovila ne parkiramo, temveč pristanemo in da ročne zavore ni. A če si pogledamo spodnji video, bomo opazili marsikatero podobnost pri pristajanju policijskega čolna in parkiranju avtomobila s pomočjo ročne zavore.

Vir: FB (Blackbeard Marine), fotografija je simbolična

Četrtek 17 Okt 2019

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Saweni Beach, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji, 6. dan

Ker sem včeraj, po aplikaciji sodeč, pri svojem triatlonu izgubil preveč kalorij, moram danes počivati. Izgubil sem celih 648 kalorij in če vzamemo pivo v marini in potem večerjo, sem jih pridobil cca 800. Samo da sem v plusu, pa ni važno na kateri strani gledam.

In ker sem počival, nisem nič počel, kar bi me spravilo k izgubi trebušnih maščob. Nasprotno,večino dneva sem sedel, pisal za revijo o atolih Tuamotus in se večkrat zasanjano ozrl proti fotografijam v mapi, ki me spominjajo na meni enega najlepših krajev južnega Tihega oceana. In toliko časa je že preteklo od takrat? Velikokrat rečem, če bi lahko, bi prestavil barko še enkrat na Markeze in bi res počasi plul do Avstralije naslednjih 5 ali 7 let. Ostali svet me nekako ne zanima več. Zdi se mi, da je vsa lepota tega sveta zbrana ravno tu. Pa to ni samo moje mnenje, to je mnenje marsikoga, ki je preplul ta čudoviti del oceana in se je bojeval z odhodom na druge otoke. A enkrat pač zapustiš Raj, le redki so, ki v njem ostanejo.

Tako sem pisal, dokler me ni zmotil kolega z norveške barke in me povabil na popoldansko kavo. Ravno ko že hočem oditi, prejmem sporočilo in fotko svoje barke. Poslala mi jo je kolegica Helena, Američanka, ki je pravkar na katamaranu vplula v naš zaliv. Dogovoriva se za jutrišnje srečanje na moji barki in jutranjo turško kavo.

S kolegom ugotavljava, da je danes v ta zaliv prišlo neverjetnih 9 novih bark, na že 8 bark podlage. Torej nas je že 17 in v njem ni nobene gužve. Očitno postaja ta varni zaliv zelo popularen.

Zvečer si naredim pozno kosilo oz. večerjo, nato pa grem spet k pisanju. Pišem in potem me premami ogled dobrega filma, ki ga pogledam in nato odidem spat.

Saweni Beach, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji, 7. dan

Danes je sončen dan in če je sončen je pri človeku tudi drugačen, boljši. Zato hitro vstanem, da ga ne zamudim niti minutke. A najprej bo na vrsti kava, tokrat v družbi Američanke Helene, ki jo spet vidim po dveh mesecih. O koliko sva si imela za povedati, se nasmejati in uživati v kavi.

Ko je odšla, sem si naredil dober pozen zajtrk, nato pa se lotil pisanja. Danes moram zaključiti in tekst, skupaj s fotografijami poslati v Slovenijo. Upam, da bo internet dovolj dober in bo vlekel z vsaj razumno hitrostjo.

Najprej se mi je upiralo, nato pa mi je na enkrat »zalaufalo« in potem sem se ustavil šele ob štirih popoldan, ko sem vse končal in poslal. Jupiii! Ena skrb manj. Zaslužil sem si kavo, zato si jo skuham,  a dokler se shladi skočim v vodo in zaplavam. Vendar danes bolj s previdnostjo. Očitno je tukaj nekaj rib, ki ne prijemljejo na vabo in trnek, a jih nekaj občasno preganja in skačejo kot nore iz vode, včasih ujamem samo velik kolobar vode, ko je vse že mimo. Po zvoku sodeč pa ni nič kaj majhnega v vodi.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Zvečer povabim Norvežana na barko in mi prinese slabo novico. Najprej mi jo pove, potem mi da za prebrati. Na Tahitiju smo vsi poznali Danski par Gwen in Uddi. Moj kolega se je kar precej časa celo družil z njima. Imela sta veliko 50 čeveljsko jadrnico in bila sta oba pozitivna. Potujeta že nekaj let in ker je Uddi glasbenik, sta poznana kamor koli prideta. Plula sta iz Cookovih otokov proti Tongi in sta približno 50 NM od otoka Nuie zadela v neznan predmet, ki jim je naredil luknjo v trupu in barka se je začela hitro potapljati. Rešila sta se tako, da sta aktivirala rešilni splav in se prestavila v njega, saj je po njunih besedah jadrnica zelo hitro potonila. Ker je Uddi preko Epirba oddal klic za reševanje, je operativni center na tem delu morja priklical dve jadrnici, ki sta bili cca 10 NM oddaljeni od mesta dogodka. Obe sta se odzvali in prišli na kraj nesreče, ter pomagali Gwen in Uddiju, da sta se vkrcala na barko in sta tako na varnem. Zdaj že plujeta proti Tongi. Spet še ena žalostna zgodba med mnogimi, ki se dogajajo vsak dan. 

Zvečer še napišem ta blog in grem počasi v posteljo. Jutri je nov dan.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji),  Fidji

Zjutraj se že zgodaj zbudim, čeprav sploh ne vem zakaj. Lahko bi spal vsaj do sedme ali osme ure, saj hodim zelo pozno spat, vedno čez pol noč.

A če sem že vstal, potem nimam kaj in si skuham jutranjo kavo. Spijem jo v kokpitu in gledam v zaliv, saj iz njega odhajajo barke. Pregledam tudi nekaj emilov in sporočil in eden od njih je od mojstra, ki se spozna na Raymarine instrumente. Z njim sem se dogovoril, da mi na »črno« pogleda zakaj mi avtopilot ne dela. Dogovorjena sva, da pridem v ponedeljek v marino in bova to preverila. A sedaj mi piše, da prihaja okoli 30 in več jadrnic iz t.i. New Zelland Fiji Relly-a, tako da naj bi šel v marino že danes, če želim dobiti mesto v njej. OK, pa grem.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Dvignem sidro, ter zaplujem v nekaj čez 5 NM oddaljeno marino Vuda. Na plovbi ni nobenih posebnosti in ob 11. uri sem že pred vhodom. Pokličem jih po VHF postaji na kanal 11 in mi pravijo naj počakam zunaj, saj imajo notri delo. Pripravim bokobrane, sprednji dve in dolgi zadnji dve vrvi. Tukaj ni muringov, vse se vežeš s svojimi vrvmi, zato potrebuješ zadnji vrvi res dolgi.

Ker je vhod v marino ozek, je potrebno dobiti dovoljenje za vplutje, poleg tega pa je zelo plitko. Pod mojo kobilico je včasih meter spet drugič samo 70 cm morja, zato plujem z 2,5 vozla hitrosti. Ko pridem notri, me že čaka marinero na čolnu in me usmerja. Ti šmenta, točno na bok HIR3 barke. No, če bi se zmenili, se nam ne bi tako izšlo. 

Najprej se seveda s fantoma pozdravim, malo se pogovorimo, potem pa gremo vsak k svojemu delu. Jaz si napeljem elektriko, a nimam Fidžijskega priključka. Torej najprej v trgovino in kupim vodotesen vtikač, ki stane slaba 2€. Poceni. Potem ko imam priklopljeno in vse dela na elektriko, razen polnjenja baterij, ker nimam polnilca, ki ga je uničila Tonga, se vržem na delo z verigo. Box za verigo je poln mulja in veriga je umazana. Spustim jo v vodo, nato pa operem box, potem pa potegnem verigo nazaj vanj, s tem, da pred barko perem verigo in je tako čista. Operem še barko in jo razsolim. Malo mi je nenavadno, ker lahko uporabljam vodo, saj sem v marini in na zadnje sem bil v njej konec leta 2017 na Bonairju. Torej ves čas na sidru, nekaj malega pa letos tudi na boji. Ko končam, si skuham kavo in se zleknem v kokpit, ravno takrat pa me obišče mlada muca, za katero kasneje izvem, da je od desne sosede, Američanke. Upam le, da mi ne poje mojih dveh gekotov (plazilcev), Toma in Jerrya. Vseeno jo že zaradi tega, da se ne navadi hoditi k meni, želim odnesti k lastnici, a se že sama prej pobere in najde svoj dom.

Zvečer gremo s fanti ven, spijemo eno pivo, saj smo si le-tega zaslužili, se še podružimo z drugimi jadralci in kmalu je večer, ko gremo vsak po svoje.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji), Fidji

Očitno nisem več navajen marin in ropotanja okoli barke. Ob 4:10 minut me zbudi cviljenje pasarele, ki cvili po palubi premca. Grem ven, da jo prestavim in v temi zagledam razlog cviljenja: oseka, vsaj 1,5 metra se pozna.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Potem nisem več zaspal in skuham si zeloooo zgodnjo kavo. Berem knjigo in ko nastopi normalen čas okoli sedme ure se uredim, ter grem do elektronika. Presenečenje! Danes je sobota in elektronik ni prišel v službo. Pravijo, da ga verjetno danes tudi ne bo. OK, potem pač ne bo danes nič.

Zjutraj pred pisarno marine srečam Hirovca in dogovorimo se, da gremo v mesto. Malo v trgovino po nakupih, malo po nekaj drugih stvari, ki se vedno potrebujejo, itd. Vmes grem na internet in tam me čaka email, ki mi pomeni veliko in mi ponuja posebno ponudbo. A moram v Singapur in potem z avtobusom naprej do marine Pangkor v Maleziji. Bom premislil, čeprav se mi zdi, da že poznam odgovor, saj vse plačajo.

Ob pol enajsti uri gremo vsi trije na avtobus in se peljemo v mesto. Kupimo nekatere stvari za njih, nekaj malega še za mene in potem se sprehodimo še trgovskega centra, kamor gremo na kavo.

Popoldan se vrnemo nazaj na barko in dejansko smo vsi skupaj na Indigu do polnoči, ko se razidemo in gremo spat. Nič poseben dan, dan v marini.

Vuda marina, otok Viti Levu (ali Fiji), Fidji

Danes ponoči so me komarji skoraj pojedli. A o komarjih sem že toliko pisal in dobil kar nekaj nasvetov v e-mailih in sporočilih. Napišem lahko le to, da so ti komarji že imuni na vse kar nastavljam in špricam. Največ pa sem kriv sam, ker se mi ne ljubi spustiti mreže proti komarjem in jo pričvrstiti okoli postelje. Pravijo, če se ti ne ljubi, potem naj te pikajo. Danes jo bom navil okoli postelje, obljubim.

Zjutraj sem zaradi neprespane noči, potegnil s spancem v jutro in si potem skuhal kavo. Nabralo se mi je ogromno perila in ker je tukaj voda vključena v ceno marine, sem iz skladišča potegnil pralni stroj in opral perilo. Kasneje sem ga še obesil po barki, po kateri sem prej napeljal vrv. Veter in sonce sta poskrbela, da je bilo perilo kaj kmalu suho.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Vmes me je obiskal še jadralski kolega, Belgijec, ki je prišel k meni v marino, da bi se pogovoril z mano, kdaj bi odšla v Malezijo pogledati rabljeno barko, ki bi jo morala dostaviti novemu lastniku. Novi lastnik je kupil dobro 54 čeveljsko barko, katero je sedaj potrebno dostaviti na mesto, ki ga bo sam izbral. Vse skupaj je mamljivo, zato se zna zgoditi, da bom že čez kakšen dan odletel z letalom v Singapur in potem bomo videli, kako se bomo pogajali za vse skupaj. Začetek je že zelo obetaven.

Sinoči sem se s Hirovcema pogovarjal še o eni moji norosti, da bi šel z njima kot tretji član posadke, od Nove Zelandije po južnem Pacifiku do rta Cape Horn, ter okoli njega do Argentine. To je samo dve in pol mesečni Novo letni preskok iz ene celine na drugo, vmes pa je samo zelo valoviti mrzli južni ocean brez kopnega. Vse skupaj me kar mika, saj plovba ni tako pogojena s stroški, čeprav je izredno zahtevna, saj poteka v kontra smer, po kateri sam jadram. Osvojiti Cape Horn je za jadralca enako, kot za alpinista osvojiti Mt. Everest. Torej, pogovori še potekajo.

Tretja verzija je, odpluti z barko na jug do Nove Zelandije in se vrniti nazaj za dva meseca v Slovenijo. Četrta pa je počakati še malo na Fidžiju, da se stanje zaradi malarije na otokih Vanuatu vsaj malo umiri in potem pluti po že zdavnaj začrtani poti mimo Indonezije do Malezije in morda še naprej do Rdečega morja.

Kaj se bo od vsega tega naredilo ne vem, a se bo kmalu pokazalo tisto pravo. Poleg tega mora urednik moje spletne strani predelati spletno stran, kajti, le ta se je že tako razvila, da moramo spremeniti marsikaj na njej, predvsem pa povečati prostor, ter narediti drugačen dostop do vas bralcev. Bila je celo ideja, da bi pisal skrajšan tednik, saj je vsakdanje pisanje precejšna obveza, a s tem bi prikrajšal vsakdanje branje skoraj 360-tim rednim bralcem bloga. Druga verzija je, da bi naredili dodelitev posebnega gesla za branje bloga že zvestim bralcem. Tistim, ki vedo več o meni kot vem sam, pa bi malo otežili zadevo. Tako bi za njih imel plačljiv blog z minimalno naročnino v znesku enega piva na mesec. Le-ti bi na ta način prišli še do dodatnih, a žal plačljivih informacij o meni. No kaj vse bo kolega čaral, bomo videli kmalu. Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi se blog ustavil za ta čas, ko bom jaz v Singapurju oz. v marini Pangkor, ker moje potovanje na Malezijo ne spada v jadranje z Indigom. O vsem pa vas vsekakor obvestimo, kako se bo urednik odločil, saj ima on glede bloga zadnjo besedo.

Popoldanska pozna kava, druženje s kolegi in pospravljanje barke, to je delo do večerje, nato pa sledi lahkoten nedeljski večer, ki se potegne vse do spanca.

< Vuda marina, otok Viti Levu, 2. del   Nadaljevanje plovbe - prihaja 24.10.19


 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Akcija!

Pri nakupu kompleta prihranite 40%!

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Sreda 16 Okt 2019

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

32. dan: Santa Marinella–Cala Galera

No, tokrat se enačba ni izšla in verjetnostni račun je pokazal, da so vremenarji krepko usekali mimo, ali pa jaz ne znam dobro brati napovedi. Ponoči je namreč od nekod prišel prav nemaren swell. Valovanje je bilo blizu lastne frekvence naše barke in spati se ni dalo. Kozarci so žvenketali v omari, po postelji sem se kotalil levo in desno. Če že spati ne morem, sem se odločil, potem pa raje grem naprej.

Ob 02.00 zjutraj dvigneva sidro in odplujeva dalje. Proti Cala Galeri. Tam je ognjenik naredil otok, ki pa se je pozneje zaradi zasipavanja spojil s kopnim. Tako imajo dve lepi plaži – ena na sever in ena na jug. Plovba je bila zoprna zaradi valovanja, tako da tudi off-duty član posadke ni kaj dosti spal. A še vedno je bilo bolje kot na sidru v Santa Marinelli. Tam sem ves čas poslušal, ali sidro še drži – namreč na tleh so veliki, do pol metra veliki gladki kamni delno zasuti v muljem in mivko. Nemogoč teren za sidranje, če se mene vpraša, pa še tako plitvo je, da sem ves čas poslušal, ali bomo udarili v dno. V Cala Galero prideva okrog devete ure zjutraj in sidrava pred peščeno plažo blizu marine. Dan je bil lenoben (seveda, po neprespani noči) z nekaj pospravljanja barke, kopanjem in počivanjem. Zvečer oddingirava v marino. Prijazno nama dovolijo pustiti dingača v marini, Lili se ne hodi kaj daleč, tako da nakupiva stvari kar v marini v mini trgovinici in greva na večerjo v marini. Napovedano je, da bo ponoči še pihalo s severa, tako, da bi moralo biti v redu, zjutraj, ko se bo veter obrnil, bova pač šla. Če se bo obrnil prej, bova šla pa malo prej.

Preplute milje danes 38 (po logu 42) skupaj 1270, motor ima 5506 ur (7 novih).

33. dan: Cala Galera–Santa Liberata–Castiglione Dalla Pescaia–Punta Ala

Prvi plov:
Napovedano je res bilo, da bo ponoči še pihalo s severa, ampak ni. Že ko sva se vračala z večerje v marini, je pihalo z jugovzhoda. Ni bilo še nič hudega, a v uri ali dveh se bodo ob takem vetru naredili valovi. In jasno, da smo povsem odprti na jugovzhod. Nič, gremo pa okoli vulkana na severno stran. Samo, da ta vulkan ni tako majhen. Tri ure vožnje je okrog. Vožnja je bila v začetku adrenalinska: lune ni, seveda je čista tema. Najprej se izogibamo ribji farmi in nekaj plovilom, ki imajo zelo čudne luči, ko pa zavijemo okrog rta, v nas posveti noro močna luč. Kaj je to? Nič ne vidiva. Vse se blešči. Drugih luči (svetilnikov in plovil) nenadoma ne vidiva več, ker sva zaslepljena. Ni prijeten občutek. Čez nekaj časa se nekako izmaknemo glavnemu snopu svetlobe in vidimo, da osvetljujejo hrib. Saj je lepo, če gledaš s pravega konca, ne pa, če zapelješ direktno v snop svetlobe. Drugi del plovbe je potekal rutinsko. Sidrava v povsem mirno vodo okrog pol enih zjutraj. Lili je rekla, da se skoraj ne spomni, kdaj je bila barka tako na miru.

Heron: Tomaž Pelko

Drugi plov:
Lepo spiva do jutra, ko se odpraviva do naslednjega cilja: Castiglione Dalla Pescaia, da pogledava, ali je tu smiselno vkrcavanje. V soboto namreč dobiva obiske. Še vedno piha z juga, plovba z vetrom v polkrmo je lepa in hitra. Sicer je nekaj valov, a ni prehudo. Luka je v izlivu reke Bruna. Problem so globine. Sidrava v 5 m blizu valobrana in grem z dingijem pogledat.
Na sidru naju hudo premetava in vkrcanje v čolniček je pravi adrenalinski podvig. 

V marini ni dovolj globine: 1,7 m globine je največ, kar ponujajo. Naš grez je 2,1 m in verjetno še kak cm več, ker smo otovorjeni. V boatyadru zraven pravijo, da bi 1,9 m pri njih še šlo, več pa ne, ampak da vhod je dovolj globok in če veš kje, lahko spraviš notri tudi barko z grezom do 2,3 m. Naj vprašava v kapetaniji, oni imajo zadnje podatke. Na Agipovi črpalki najdem večjo jahto in skipper mi potrdi, da je na črpalki je maks. 1,6 m, v kanalu na tranzitnih privezih pa nad 2 m, a naj vprašam luškega kapitana. Seveda luški kapitan ne dela več. Dela zjutraj, samo ob torkih še malo popoldan. 

Heron: Tomaž Pelko

Ko zapeljem iz zavetja kanala, vidim, da so se medtem valovi močno povečali. Heron skače na sidru kot podivjan kozliček. Uboga Lili. V takem vremenu je prenevarno, da poskusiva vpluti v kanal. Lahko naju grdo nabije in potem naju samo še vrže na obalo. Nekako se mi uspe prestaviti iz dingača na Herona. Kakih 10 minut sem se matral, da mi je uspelo. Ni šans, da v takem dvigneva čolniček. Je prenevarno. Ga bova vlekla za sabo in upala, da se ne prevrne. Motor sem pustil spuščen v vodi. Če ga dvignem, se lahko Walker bay postavi zelo pokonci, motor pa ob zajemu vode in dodatno vleče krmo navzdol.

S spuščenim motorjem se čoln presenetljivo dobro vleče za Heronom. Lili je celo rekla, da bi šla na dingača, ker se manj ziblje kot Heron. Odjadrava do Punta Ale. Okrog rta je voda bolj mirna. Sidrava blizu vhoda v marino in pojeva odlično večerjo (skuhala Lili).

Preplute milje
Prvi plov: danes 15 (po logu 17), skupaj 1285, motor ima 5509 ur (3 nove).
Drugi plov: danes 24 (po logu 24), skupaj 1309, motor ima 5510 ur (4 nove).
Tretji plov: danes 9 (po logu 8), skupaj 1318, motor ima 5511 ur (1 nova). To je prvič po dolgem času, da ne plujeva proti toku.
Skupaj danes: danes 48 (po logu 49), skupaj 1318, motor ima 5511 ur (8 novih).

Heron: Tomaž Pelko

34. dan: Punta Ala–Castello Rocchette

Noč je bila mirna. Okolica Punta Ale je lepa. Zvečer sem šel malo na sprehod po okolici in bil prijetno presenečen nad urejenostjo. Tudi marina je lepo urejena.

Danes pridejo k nama prijatelji. Na srečo mi pustijo v marino, da jih naložim. Spotoma natočiva še nekaj nafte. Prvič sem tankal, odkar sva šla pred mesecem dni na pot iz Monfalconeja. Heron ima dva rezervoarja za nafto in en rezervoar smo izpraznili (235 l), v drugega pa sem dotočil 103 l. Glede na to, da je kazalec kazal skoraj polno, sem bil kar presenečen, ko mi je črpalkar povedal cifro. Prijatelji imajo za sabo dolgo pot iz Ljubljane, zato danes ne gremo daleč. Zapeljemo se le okrog rta in do edinega kolikor toliko zaščitenega »zaliva«. Tu ni zalivov, kot jih poznamo recimo iz Hrvaške ali Grčije, ko gledaš kopno na tri strani okrog sebe. Italijanska obala je zelo ravna in odprta in swell te dobi povsod. Izkoristiti je treba vsak mali zobček na sicer ravni obali, da si vsaj delno zaščiten.

Ohladilo se je. Ob 22. uri zvečer je le še 26 °C.

Preplute milje danes: danes 6 (po logu 6), skupaj 1324, motor ima 5511 ur (0 novih).

35. dan: Costello Rocchette–Elba

Potem ko smo ponoči preživeli napad z obale (krajši ognjemet), je na sidrišču zavladal mir. Zjutraj je začelo malo pozibavati, predvsem potem ko so se pripeljali prvi gliserji. Po kavici in kopanju smo odpluli proti Elbi. Bil je lep plov z laško orco. Beseda laška pride iz »lažja«, ne iz laška/italijanska in pomeni vožnjo v veter, a ne pod ostrim kotom, ampak nekaj med vožnjo ostro v veter in vožnjo z vetrom v bok. Vetra ni bilo veliko, tako da smo imeli pozen zajtrk med plovbo brez hudih nagibov in brez špricanja vode po hrani in posadki.

Heron: Tomaž Pelko

Končno spet enkrat kulturno jadranje, kot na kaki luži. Sidramo se v zalivu Golfo Stella na jugovzhodnem (SE) delu otoka. Sledi kopanje, uživanje in piknik. Nič se ne zibamo. Res. NIČ SE NE ZIBAMO. Tu je čisto pravi zaliv. In na srečo ni edini na Elbi.

Preplute milje danes: danes 23 (po logu 23), skupaj 1346, motor ima 5514 ur (3 nove).

36. dan: Elba: Golfo Stella–Golfo Stella

Tako mirne noči že dolgo ni bilo. Dan mine ob plavanju, raziskovanju okolice in lenarjenju. Popoldne se premaknemo na drugo stran zaliva, da bomo nekaj bolje zaščiteni za SE, ki naj bi pihal ponoči. Jaka je sam naredil navigacijo za premik, dvignil sidro in odjadral na novo lokacijo. Trakci na genovi so bili ves čas kot zalepljeni na jadro. Bravo Jaka.

Preplute milje danes: danes 2 (po logu 1), skupaj 1348, motor ima 5514 ur (0 novih).

Heron: Tomaž Pelko

37. dan: Elba: Golfo Stella–Golfo di Procchio

Čez noč kakega hujšega vetra ni bilo, posledično niti valov ne. Napovedan pa je veter z juga in to kar konkretno. Torej se premikamo na severno stran Elbe. Odkar se admiralica Lili ukvarja z vremenom, jaz pa imam skiperskega pripravnika, je moj delovnik bolj lenoben. Oziroma je bil, dokler ni pripravnik povozil ribiške boje in smo jo vlekli za sabo. Takrat sem pač šel v vodo pogledat, ali je še kaj štrika navitega na vijak. Tako ali tako sem se moral umiti. Vse je bilo v redu in smo postanek izkoristili za kopanje sredi modre vode. Veter se je lepo okrepil in jadranje okrog Elbe je bilo prav dobro. Na dnu zaliva, kjer nameravamo prespati, je kar dosti plovil in plaže so povsem polne. Za povrh je tam malo nižji hrib in tam najbolj vleče čez otok. Seveda gremo malo bolj na rob (na zahodni del zaliva) pred manjšo plažo in votlino. Gozd in samota je bolj po našem okusu kot pa glasba in marele na plaži.

A dno ni najboljše. Gosta trava raste na mehki podlagi, pod tem pa je trda podlaga in sidro ne drži dobro. Trikrat sidramo, preden sem zadovoljen. Je le napovedano 20 vozlov vetra, kdo ve, koliko ga bo zares, ker se vetru zaradi fronte pridruži še termični veter s planin in se zadeva skanalizira po gorskih dolinah ... Terena ne poznam, tako da sem raje previden. Zvečer se nas vseh pet nabaše v dingota in na štiri vesla dobro napredujemo proti vetru. Če bi dal gor še motor, je vprašanje, ali bi bili še nad vodo. Na obali pa nas čaka dolg pohod do mesta. Kazen za sidranje v samoti.

No, je pa pica toliko bolj prijala. Polni pice in sladoleda (in nekaj manj polni vtisov mesteca, ki je turistični instant in ga bom do jutri že pozabil) se vrnemo na Herona. Še kratko nočno kopanje, in spat.

Lep dan je bil.

Preplute milje danes: danes 22 (po logu 22), skupaj 1370, motor ima 5517 ur (3 nove).

< Heron: Capri - Santa Marinella    Nadaljevanje - 38. dan (prihaja 25.10.2019)

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 15 Okt 2019

Beneteau Flyer 10, test

Flyer 10 je največji model iz serije potovalnih gliserjev serije Flyer. Namenjen je dnevnim izletom v zalive ter krajšim križarjenjem.

Beneteau Flyer lahko na krov sprejme kar 11 potnikov. Vsem lahko ponudi izjemno udobno bivanje in izjemno varnost. Premec, ki je v prednjem delu dodatno razširjen, ima veliko sončno ploščad s tremi prostornimi ležišči. Do nje dostopamo preko prehoda na levi strani. Levi del vetrobranskega stekla je premičen. Ko ga odpremo, imamo prost prehod na premec. Ker je prehod v istem nivoju kot krov na krmi, je zaradi visokega boka plovila dobro zaščiten. Prehodi med premcem in krmo so zato varni in enostavni tudi med plovbo.

Udobje med plovbo

Poleg treh ležišč na premcu, kjer se lahko namestijo tudi štiri osebe, je ogromno prostora tudi v krmnem delu. Velika sedežna garnitura v obliki črke U omogoča udobno namestitev petim osebam. Najbolj udobna mesta pa so poleg krmarjevega. Krmarju je namenjen udoben ergonomsko oblikovan sedež. Enak je na voljo za sopotnika poleg njega. V levem delu plovila je na voljo enako udobna klop, kjer se lahko namestita dva potnika. Posebnost plovila je ravno namestitev teh sedežev. Le redko bomo našli plovilo, kjer lahko kar štirje potniki sedijo enako udobno, na istem nivoju kot krmar. Imajo enak pregled nad plovbo in lahko uživajo v družbi s krmarjem.

Pod krovom

V podpalubje vstopimo skozi široka vrata na levi strani komandne konzole. Kljub temu da je na premcu sončna ploščad, je strop v kabini visok. V premcu je sedežna garnitura v obliki črke V s po višini nastavljivo mizo. Če jo spustimo, iz sedežne garniture nastane udobno ležišče za dve do tri osebe. Na obeh straneh so nameščena okna, ki v notranjost spuščajo veliko naravne svetlobe. Veliko je odlagalnih površin in omaric za shranjevanje garderobe. Druga postelja se skriva na krmi. Veliko ležišče nudi udobje dvema osebama. Tudi tu so na voljo številne omarice za shranjevanja in okno, ki zagotavlja zračnost.

Motorji

Flyer 10 je pripravljen za vgradnjo zunajkrmnih motorjev. Namestimo lahko dva, pri čemer lahko vsak premore kar 350 KM. Proizvajalec priporoča izbiro Suzukijevih motorjev s po dvema propelerjema, ki zagotavljata hitro izglisiranje in plovbo s hitrostjo več kot 40 vozlov.

Test plovila

Plovilo smo testirali na Slovenski obali. Izpluli smo iz marine Bernardin. Vreme je bilo jasno, vetra praktično ni bilo in morje je bilo mirno. Valovi so bili le tisti, ki smo jih naredili s testnimi plovili. Na plovilu sta bili dve osebi. Rezervoar goriva je bil napolnjen do 60 %. Že pri počasni plovbi je občutek izvrsten. Občutijo so izjemne dimenzije plovila, tako dolžine kot širine. Dva zunajkrmna motorja Suzuki sta izjemno tiha. Minimalni obrati znašajo 688 na min. Plovilo pluje s hitrostjo 1,1 vozla in porabi 3,5 l goriva na uro. Plovilo izglisira po 6 sekundah pri 11 vozlih in doseže prijetno potovalno hitrost pri 23 vozlih že po 11 sekundah. Ko pritisnemo plin do konca, se motorji zavrtijo do 6200 obratov na min. Plovilo doseže hitrost 40,1 vozla. Poraba znaša 205 l/h oziroma 5 l/nmi.

Hitrost plovbe in poraba goriva

Obrati
(1/min)
Hitrost plovbe
(vozli)
Poraba
(l/h)
Poraba
(l/nmi)
688 1,1 3,5 3,18
1100 2,5 12,0 4,80
2000 5,0 23,2 4,64
3000 8,4 44,3 5,27
4000 19,2 82,5 4,30
4500 27,0 96,0 3,56
5000 30,6 121,0 3,95
5500 33,4 143,0 4,28
6000 38,8 196,0 5,05
6200 41,0 207,0 5,05

Več o plovilih Beneteau pri slovenskem zastopniku As-boats d.o.o. - Beneteau Slovenija; tel. (02) 608 41 41

Več o motorjih Suzuki na tej povezavi.

VIDEO TEST

Torek 15 Okt 2019

Kaj imata skupnega sidranje in sušenje perila? Načeloma nič. A če pogledamo tehniko sušenja perila na vrvi, lahko podobno tehniko uporabimo tudi za sidranje.

Se še spomnite primorskih starih mestnih jeder z ozkimi ulicami. V njih še vedno vidimo, da gospodinje sušijo perilo na vrvicah, ki so napete preko ulice na sosednjo stavbo. Uporabljajo enostaven sistem. Vrvica, ki je pripeta na obeh straneh, je premična. Ob oknu nanj obesimo perilo, potem pa krožno premaknemo vrvice, da se obešeno perilo odmakne in naredi prostor za novo.

Enak sistem lahko uporabimo tudi za sidranje na obalo. Primeren je za manjša povila, ko si želimo posadko izkrcati v plitvi vodi ali celo na kopno, kasneje pa lahko plovilo zaradi varnosti potegnemo nazaj v globljo vodo.

Kaj potrebujemo:

  1. sidro,
  2. vrv primerne dolžine (20–30 m),
  3. zanko za privez na obalo.

Postopek sidranja po sistemu sušila:

  1. Priplujemo na sidrišče in izberemo primerno pozicijo za sidranje.
  2. Skozi uho na sidru ali sidrni verigi potegnemo daljšo vrv. En konec vrvi privežemo na krmno bitev plovila.
  3. Spustimo sidro na primerni oddaljenosti.
  4. S prostim koncem vrvi reguliramo dolžino sidrne vrvi.
  5. S plovilom se počasi približamo obali (previdno, da se sidrna vrv ne zaplete v propeler). Ko boste manever izvedli večkrat, bo motor lahko v prostem teku.
  6. Sestopite s plovila na obalo in s seboj vzemite prosti konec privezne – sidrne vrvi.
  7. Poiščite primerno mesto na obali za privez zanke. Če imate na voljo drevo ali primerno skalo, okrog katere lahko napeljete privezno vrv, ni treba izdelati privezne zanke.
  8. Privezno vrv privežite na bitev na premcu plovila.
  9. Pomagajte svoji posadki na kopno.
  10. S premikanjem privezne vrvi potegnite plovilo globlje v vodo.
  11. Zavarujte privezno vrv, da se plovilo ne bo moglo premikati proti obali ali od nje.
Torek 15 Okt 2019

Hotel Kempinski Palace Portorož in MK Group sta s projektom Go to Barcolana tudi letos partnerja največji svetovni regrati "Barcolana", ki združuje najboljše svetovne jadralce. MK Group s to potezo potrjuje, da je strateški partner pri razvoju turizma v celotni regiji. Več kot 60 jadrnic iz vse Evrope in več kot 500 udeležencev se je zbralo pred hotelom Kempinski Palace Portorož, da bi se udeležili regate Go to Barcolana, najboljši pa so prejeli dragocene nagrade.

Kai Behrens, generalni direktor hotela Kempinski Palace Portorož, je povedal, da je „Barcolana 51“ ena najbolj prestižnih svetovnih jadralnih regat  in dodal, da je ponosen, ker je hotel Kempinski Palace Portorož že drugo leto zapored del tega prestižnega dogodka: "Jadralna regata Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski and MK Group si zasluži maksimalno podporo, saj prispeva ne le k promociji slovenskega jadranja in športa, temveč tudi  k večji obiskanosti samega Portoroža, večjemu številu turistov,  boljši podobi te destinacije in posledično  razvoju slovenskega turizma."

Start regate "Go to Barcolana from Slovenia" je bil izpred hotela Kempinski Palace Portorož, ambasador letošnje reli regate pa je ponovno Vasilij Žbogar, eden najuspešnejših slovenskih jadralcev in prejemnik večjega števila olimpijskih odličij.

"MK Group kot ena vodilnih hotelskih družb v regiji aktivno prispeva k razvoju slovenskega turizma, kar uvršča Portorož med najprestižnejše turistične kraje na tem delu Jadrana," je povedala Jelena Baronik v imenu MK Group in dodala, da je strateška zaveza MK Group, da podpira lokalne skupnosti in prireditve, s katerimi bodo destinacije, v katerih hoteli delujejo, še bolj prepoznavne in privlačne za turiste. Ravno to je eden od razlogov, zakaj sta MK Group in hotel Kempinski Palace Portorož tudi letos v Portorož pripeljala jadralno regato Go to Barcolana." Poleg tega je gospa Baronik potrdila tudi strateško zavezanost MK Group letališču Portorož: "Letališče je eden nosilcev razvoja, predvsem za Portorož kot turistično destinacijo, pa tudi za turizem na slovenski in celotni istrski obali. V ta namen je predvidena širitev vzletno-pristajalne steze,  ki je nujna za vzpostavitev novih letalskih povezav oz. za še boljši dostop do destinacije. Postopek še poteka in MK Group, skupaj z ostalimi lastniki letališča Portorož, upa na pozitiven odziv ustreznih institucij," je dejala gospa Baronik.

Kako pomembna je podpora MK Group lokalni skupnosti in samemu Portorožu je pojasnil Igor Novel, direktor turistične organizacije Portorož: „Hotel Kempinski Palace Portrož, ki je v lasti MK Group, je član Turistične organizacije Portorož in aktivno sodeluje pri razvojnih projektih destinacije. Podpiramo odločitev MK Group, da  sponzorira jadralno regato Go to Barcolana, saj je podpora jadralnemu turizmu, kot delu razvoja športnega in luksuznega turizma, ena glavnih točk naše razvojne strategije, "je dejal Novel.

Torek 15 Okt 2019

Ameriško podjetje Sharrow Engineering je predstavilo popolnoma novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večje izkoristke kot doslej znani propelerji.

Podjetje Sharrow Engineering je bilo ustanovljeno leta 2012. Aeronavtično inženirsko podjetje si je zastavilo izjemno težko nalogo. Izdelati propeler, ki bo odpravil pomanjkljivosti dosedanjih propelerjev in zagotovil boljši izkoristek.

Po šestih letih raziskav so izdelali novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večji potisk. Prve teste novih propelerjev so že izvedli na plovilih in rezultati so izjemni. Propelerji zagotavljajo do 20 % boljši potisk od dosedanjih. Nova oblika propelerja je primerna za uporabo v letalstvu in navtiki. Propelerji so primerni za vse vrste plovil od delovnih, rekreacijskih do podmornic.

Novi propelerji zagotavljajo:

  • manjše vibracije med delovanjem,
  • večji potisk, so močnejši,
  • večjo hitrost plovbe,
  • zmanjšanje kavitacije,
  • zmanjšujejo porabo goriva ter
  • zagotavljajo izglisiranje plovil pri bistveno nižjih obratih motorja.

Prve tri teste na plovilih so izvedli pri reviji Boattest in rezultati so presenetljivi. Testno plovilo je bilo isto in opremljeno z istim motorjem. Vzeli so tri različne propelerje, dva klasična in tretjega podjetja Sharrow Engineering. Boljši rezultati pri novi obliki propelerja so se pokazali pri vseh obratih motorja. Vse od prostega teka do maksimalnih obratov. Največja razlika je bila v področju okrog 3000 obratov. Klasična propelerja sta zagotavljala hitrost plovbe okrog 10 vozlov in plovilo še ni izglisiralo, medtem ko je z inovativnim propelerjem plovilo izglisiralo, še preden je dosegel motor 3000 obratov. Pri 3000 obratih je že dosegel potovalno hitrost in plul z dobrimi 21 vozli. Oba klasična propelerja sta potrebovala več kot 3500 obratov v minuti, da sta proizvedla dovolj potiska, da je plovilo izglisiralo.

Testirano plovilo: Bayliner VR5, motor: Mercury 150 KM.

Rezultati testa

Obrati
(1/min)
Sharrow MX1
(hitrost v vozlih)
Klasičen propeler 1
(hitrost v vozlih)
Klasičen propeler 2
(hitrost v vozlih)
Razlika
Sharrow: Prop1
Razlika
Sharrow: Prop2
650 2,57 2,21 2,21 116,00% 116,00%
1000 4,34 3,72 3,81 116,67% 113,95%
1500 6,02 4,69 4,69 128,30% 128,30%
2000 7,44 6,64 6,64 112,00% 112,00%
2500 9,21 8,06 7,79 114,29% 118,18%
3000 20,99 8,94 9,74 234,65% 215,45%
3500 23,38 10,18 18,77 229,57% 124,53%
4000 28,78 24,53 24,26 117,33% 118,61%
4500 31,88 28,60 28,43 111,46% 112,15%
5000 35,69 33,56 31,88 106,33% 111,94%
5500 38,70 36,57 35,69 105,81% 108,44%
5850 42,51 41,62 39,76 102,13% 106,90%

 

Trenutno je na voljo propeler Sharrow MX1 propelerja za rekreativna plovila. V razvoju sta že propelerja MX-2 in MX-3 ter dvojna propelerja z dvema, štirimi in petimi lopaticami. Vse bodo na voljo v verziji iz aluminija oziroma nerjavnega jekla.

Torek 15 Okt 2019

Kitajska jadrnica Qingdao je najhitreje preplula čez Atlantika in prečkala ciljno črto pred Punto de Este v Urugvaju.

Kitajska ekipa Qingdao je spet pokazala svoj potencial. Večino druge etape je plula na vodilni poziciji. Z izjemno taktiko v zadnjih 300 nmi pred ciljem je posadki v spremenljivih, muhastih vetrovih uspelo ohraniti prednost in prečkati ciljno črto pred Punto Del Este v Urugvaju kot prvi. Kot druga ekipa je v cilj priplula druga kitajska jadrnica Visit Sanya, China. Za vodilno ekipo so zaostali 4 ure in 35 minut, kar je za plovbo dolgo 5100 nmi izjemno majhen zaostanek. Obe ekipi sta pluli izvrstno. Na tretje mesto je skoraj 2 dni kasneje (1 dan in 22 ur za zmagovalno ekipo) priplula ekipa Ha Long Bay, Viet Nam. Kmalu za njimi so priplule tudi preostale ekipe, ki pa so žal ostale brez zmagovalnih stopničk. Zadnja je v cilj priplula ekipa Imagine Your Korea, ki je priplula z zaostankom dveh dni in 15 ur.

V skupni razvrstitvi vodi ekipa Qingdao s 36 točkami. Sledi ekipa Punta del Este s 23 točkami, na tretjem pa je Visit Sanya, China z enakim številom točk.

Regata se bo nadaljevala s tretjo etapo, ki se bo začela 23. oktobra 2019. Vseh enajst ekip bo znova prečkalo Atlantik. Tokrat bodo pluli zgolj preko južnega dela oceana, v južnoafriški Cape Town. Prepluti bodo morali 4100 nmi. Plovba bo trajala približno 18 dni. V cilju jih pričakujejo med 7.  in 11. novembrom odvisno od vremena na oceanu.

Skupni vrstni red po dveh etapah: 

Mesto Ekipa 1. etapa 2. etapa Bonus točke Oceanski šprinti Skupaj
1 QINGDAO 9 22 5 0 36
2 PUNTA DEL ESTE 11 6 0 6 23
3 VISIT SANYA, CHINA 7 10 5 1 23
4 DARE TO LEAD 10 8 0 0 18
5 HA LONG BAY, VIET NAM 4 9 1 4 18
6 ZHUHAI 8 6 1 1 16
7 UNICEF 6 7 0 0 13
8 SEATTLE 2 5 0 0 7
9 IMAGINE YOUR KOREA 5 1 0 0 6
10 WTC LOGISTICS 1 4 0 0 5
11 GOTOBERMUDA 3 2 0 0 5
Torek 15 Okt 2019