Novice

Od 17. do 22. decembra se je v Palamosu v Španiji odvijala tradicionalna mednarodna Božična regata (ang. “Christmas race”) v olimpijskih in nekaterih mladinskih tekmovalnih razredih. Tekmovanja so se letos udeležili štirje slovenski predstavniki. Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič sta zmagala v olimpijskem dvosedu 49er.

Na vzhodni obali Španije, blizu meje s Francijo in le nekaj 10 kilometrov od Girone, se je že dvainštiridesetič zapored odvijala mednarodna Božična regata v olimpijskih ter nekaterih mladinskih prehodnih tekmovalnih razredih. V Španijo so odpotovali Peter Lin Janežič ter Sebastian Prinčič v dvosedu 49er ter Jan in Liam Orel v enosedu Finn. Tekmovanje so v večji meri zaznamovali močnejši vetrovi, ki so morje razpihovali tri od petih tekmovalnih dni. Preostala dva dneva je bilo vetra bolj malo, prvi tekmovalni dan se sploh ni jadralo, zadnji tekmovalni dan pa je plov za odličja potekal šele v popoldanskem času.

V razredu 49er sta Slovenijo zastopala Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, ki sta bila ves čas med najboljšimi. Pred zadnjim tekmovalnim dnem, ko je bil na vrsti plov za odličja in se je točkovalo dvojno, sta bila na petem mestu. Z odličnim jadranjem sta zadnji plov zaključila na drugem mestu ter skočila na vrh rezultatske razpredelnice. Ne le, da sta jadralca na tem tekmovanju zabeležila svojo prvo zmago v posameznem plovu (slavila sta v dveh plovih), to je tudi njuna prva zmaga v skupnem seštevku. Izvrsten rezultat je zanju gotovo odlična motivacija pred prihajajočimi tekmovanji v prihodnjem letu in borbo za pridobitev vozovnice za prihajajoče Olimpijske igre. Drugo mesto sta osvojila Norvežana Tomas Mathisen in Mads Mathisen, tretje pa Yan Chekh in Ivan Zotov.

V razredu finn sta nastopala Jan Orel in Liam Orel. Jan je na koncu zasedel 14. mesto, Liam pa 23. Zmaga je odšla v Estonijo k Denissu Karpaku. Drugi je bil Hrvat Milan Vujasinovič, tretji pa Španec Alejandro Muscat. 

Mogoče se sliši neverjetno, vendar je resnično. Slovenski jadralec Žiga Rebek iz Ljubljane, je v cilj 3. etape v Melbourne priplul prej kot vse profesionalne ekipe. Za plovbo je potreboval le 11 dni 4 ure  1 minuto in 34 sekund.

Verjetno se sprašujete, kako je to mogoče. Brez jadrnice, brez posadke a v cilju hitreje od vseh profesionalcev. Da ne omenimo, da ga ni zalil noben val in da je lahko popolnoma normalno spal in med regato celo skočil na dvodnevno službeno potovanje.

Hkrati z regato, ki poteka na svetovnih oceanih poteka tudi virtualna regata Volvo Ocean Race. Žiga se je na regato prijavil in tekmuje pod psevdonimom LJadra. Tokrat je zasedel prvo mesto in vse ostale virtualne tekmovalce prehitel za eno minuto. Drugo mesto je zasedel Šved Nilhos_1, in za dve minuti prehitel Francoza Charlie 2010. 3. etapo regate je 50 virtualnih tekmovalcev zaključilo z zaostankom manjšim od 16 minut od zmagovalca.

Žiga Robek si je zmago zagotovil v nevihti, ki so jo doživeli tudi pravi tekmovalci regate. Med 66.000 tekmovalci virtualne regate je plul najbolj južno. Ker za virtualne jadralce Antarktična cona prepovedane plovbe ne velja, je izkoristil svojo pozicijo in jadral v najboljših pogojih. Kljub temu, da cela dva dneva ni uspel sesti za računalnik zaradi službene poti, so bile njegove taktične odločitve prave in obdržal je vodilno pozicijo.

"Za zmago je bila ključna odločitev, ko sem opazil, da se mi približuje področje nizkega zračnega pritiska. Odločil sem se da zajadram najjužneje med vsemi sotekmovalci. Borba je bila ves čas napeta. Med prvimi desetimi je bilo zgolj eno miljo razlike. Dva dni regate sem moral izpustiti, ker sem se odpravil na službeno pot. Do zadnjega trenutka nisem vedel, kako se bo izšlo. K sreči mi je uspelo in sem zelo vesel.", je povedal Žiga Rebek

Virtualni regati Volvo Ocean Race se lahko pridružite na: http://www.volvooceanrace.com/en/game.html. Četrta etapa se prične 2.1.2017. Plovba bo potekala od Melbourna v Avstraliji do Hong Konga.

Dva motorja za pogon plovila pomenita varnost. V kolikor en motor odpove, bomo pač pluli na motor, ki še deluje. Izgleda enostavno vendar v resnici ni tako preprosto. Poznati moramo nekatere tehnične rešitve na našem plovilu, če se želimo izogniti iz zagate, ko odpove en motor. Poglejmo si tri različne pogonske sisteme in lastnosti posameznih, da bomo vedeli, kako ukrepati, ko odpove en motor.

Plovilo z dvema motorjema in osovinskim pogonom

Kadar nam odpove eden izmed motorjev na plovilu, ki ima dva vgrajena motorja in osovinski pogon lahko nadaljujemo plovbo z enim samim motorjem. Motor, ki je nehal delovati moramo prestaviti v nevtralni položaj. V kolikor ga pustimo v prestavi, se propeler motorja ne bo vrtel in bo povzročal velik upor. Zaradi tega bo plovilo močno zavijajo v smer nedelujočega motorja. Ker so krmila pri motornih plovilih običajno majhna, se lahko zgodi, da bo zaradi močnega zavijanja plovila v eno smer, izjemno težko krmariti. Da bomo vedeli, kako se naše plovilo obnaša kadar deluje samo en motor, je najbolje opraviti test, ko imamo oba delujoča motorja in enega izključimo. Tako bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo, kadar pride do okvare. V primeru plovbe zgolj z enim motorjem moramo pluti počasi. Pri večjih hitrostih, na oba pogona delujejo večji navori in jih lahko poškodujemo. Nikakor ne smemo poizkušati gliserati.

Plovilo z dvema izvekrmima motorjema

Če odpove eden izmed dveh izvenkrmnih motorjev, potem nedelujoči motor dvignemo iz vode v kolikor je to možno. Ali je to možno, je odvisno od načina priklopa motorjev na krmilni sistem. Če je sistem tak, da motrja v celoti ne moremo dvigniti iz vode, ga dvignemo le toliko, da bo propeler nedelujočega motorja povzročal čim manjši upor. Plovba z enim izvenkrmnim motorjem naj bo počasna. Če je nedelujoči motor dvignjen, lahko plujemo hitreje ali celo gliseramo. Gliseranje odsvetujemo. To naredimo le v primeru nuje, kadar imamo na krovu poškodovano osebo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč. Drugače plujemo počasi, da zmanjšamo navor na delujoči motor. Ker motor ni nameščen v centru plovila, lahko povečan navor poškoduje prenose oziroma menjalnik motorja. Previdni moramo biti tudi pri krmarjenju. Ker je en motor dvignjen bo krmarjenje težje in plovilo bo zavijalo v smer nedelujočega motorja. Manevrske sposobnosti plovila so slabše!

Plovilo z dvema vgrajenima motorjema in Z pogonom

V kolikor pride do okvare enega motorja z Z pogonom, lahko pogon dvignemo, da zmanjšamo upor. A v tem primeru moramo biti izjemno previdni pri krmarjenju. Če krmilo obračamo v skrajne lege lahko pride do preobremenitve tesnil zaradi česar lahko v plovilo začne prihajati voda. Zato krmarimo le z manjšimi popravki. Druga pogosta težava pri Z-pogonih je priklop sistema kriljenja. Hidravlične črpalke so priključene zgolj na en motor. V kolikor nam še vedno deluje motor, na katerega je priklopljena hidravlična črpalka krmila, bo krmarjenje plovila delovalo normalno. V kolikor nam odpove motor na katerega je priključena hidravlika krmarjenje, bo krmarjenje izjemno oteženo, saj bomo morali krmariti brez pomoči hidravlike, pri novejših sistemih, pa se lahko zgodi, da krmilo ne bo več delovalo. Če bo krmilo ostalo v centralni poziciji oziroma blizu nje, bomo lahko krmarili na druge, spodaj opisane načine. V kolikor bo ostalo močno iz centralne pozicije bo plovilo zgolj zavijalo in plovba ne bo mogoča.

Kako pa če ne deluje krmilo? 

V vseh primerih ko nam odpove en motorja in krmilo ne deluje več, lahko krmarimo na različne načine. Ko plujemo po odprtem morju, lahko na skrajno levo ali skrajno desno stran krme privežemo vedro ali pa nevihtno sidro. Na strani, kjer bo privezano, bo večji upor in plovilo bo začelo zavijati v to smer. Če imamo na plovilu nameščen prečni propeler, lahko smer spreminjamo z njim. Vedno moramo pluti počasi. Ne presegajmo hitrosti 3-5 vozlov. Poiščimo primerno mesto za sidranje plovila, kjer bomo lahko opravili popravilo motorja ali počakali na pomoč. Pristajanje s plovilom z nedelujočim sistemom za krmiljenje je skoraj nemogoče in nevarno. Izvedemo ga lahko le, če v naprej poznamo primerno privezno mesto, do katerega bomo lahko pripluli z zmanjšano sposobnostjo manevriranja.  V kolikor tega nismo poizkusili nikoli, ne počnite tega ko bo prišlo do okvare.

V Palamosu v Španiji se je zaključil predzadnji tekmovalni dan tradicionalne Božične regate, na kateri nastopajo tudi štirje slovenski predstavniki. Dan je potekal v znamenju severovzhodnega vetra, ki je pihal z jakostjo 18-24 vozlov. V razredu 49er, kjer tekmujeta Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič, so odjadrali tri plove.

Outerlimits SV 43 je eno najhitrejših plovil, ki je kdajkoli plulo na vodi. S hitrostjo 160 vozlov velja za trenutnega hitrostnega rekorderja.

V mesecu avgustu so hitri gliser Outerlimits SV43 testirali na reki Hudson v New Yorku. Gliser, ki je namenjen za doseganje izjemnih hitrosti plovbe na vodi, ima nekaj svojevrstnih lastnosti. Ima edinstveno stopničasto obliko trupa, aerodimanično obliko in seveda dva močna motorja. Poganjata ga namreč dva Mercury Racing motorja, ki razvijeta po 1350 KM. Oba zadostujeta, da gliser pluje s hitrostjo 150 vozlov, na mirni vodi, kot recimo na reki Hudson, pa jim je uspelo doseči hitrost 180,47 milj na uro (ameriška milja) oziroma preračunano v vozle 160 vozlov. Če preračunamo še v kilometre na uro pa je to neverjetnih 296,32 km/h.

Video posnetek rekordnega dosežka

Pogost problem s katerim se srečamo na plovilih je voda v gorivu. Ne glede na to ali imamo bencinski ali dieselski motor, v obeh primeri je voda v gorivu velik problem.

Voda v gorivu je skoraj neizogibna težava na plovilu. Vodo lahko natočimo v rezervoar z gorivom na bencinskih črpalkah, ki imajo dotrajane rezervoarje ali pa kot vlaga, ki se nam kondenzira v rezervoarju izven sezone, v kolikor naš rezervoar ni popolnoma napolnjen. Voda v gorivu je škodljiva za motor in lahko prepreči njegovo delovanje in povzroči poškodbe. Običajno težave nastopijo ravno takrat, ko smo odvisni od motorja, v slabem vremenu, visokih valovih in vetru. Zato moramo poskrbeti, da problem odpravimo pravočasno. Če je možno naredimo to preventivno, preden izplujemo, drugače pa ob prvih znakih nepravilnega delovanja motorje.

Preventivno odstranjevanje vode iz rezervoarja

Voda je težja od goriva. Zato leži kot posebna, ločena plast na dnu rezervoarja. V kolikor zaslutimo, da se je v rezervoarju nabrala voda, jo iz njega odstranimo. Cevi skozi katere se sesa gorivo v motor, so dvignjene nad dno rezervoarja za centimeter do dva. V kolikor je plast vode tanjša kot ta razdalja, je ne bomo uspeli potegniti iz rezervoarja. Zato moramo uporabiti drugo rešitev. Za dostop do dna lahko uporabimo eno izmed ostalih odprtin. To je lahko cev za dotok goriva v rezervoar ali pa odprtina, kjer je nameščen plovec za merjenje količine goriva v rezervoarju. Cev za dotok goriva oziroma plovec moramo najprej odstraniti – odvijačiti, da bomo lahko namestili cev za črpanje. Skozi odprtino namestimo cev s katero bomo izčrpali vodo. Prepričati se moramo, da cev sega do najnižje točke rezervoarja. V nasprotnem bomo izčrpavali le gorivo, voda pa bo ostala v rezervoarju. Za izčrpavanje vode uporabljamo le črpalke, ki so primerne za prečrpavanje goriva. Zavedat se moramo, da je gorivo vnetljivo in hlapljivo, zato lahko pride do požara ali celo eksplozije, če ne uporabljamo pravilnih orodij, ki ne iskrijo. Vodo izčrpavamo toliko časa, da izčrpamo vso vodo. Kdaj vode ni več v rezervoarju, bomo opazili, ko bomo skozi cev pričeli izčrpavati gorivo. Izčrpavati moramo še toliko časa, da bo tekočina, ki se bo stekla nazaj v rezervoar, le gorivo.

Kaj pa, ko je voda že prišla do motorja

Če smo na plovbi, in zaslutimo težave, moramo hitro ukrepati. V nasprotnem bo motor ugasnil in ga ne bomo mogli več prižgati. Če je motor začel teči nemirno, hoče ugasniti ali pa izgublja obrate, je možno, da nima dovolj dobrega dotoka goriva oziroma je do njega prišla voda.

Če imamo na plovilu nameščen separator goriva, ga pregledamo in preverimo količino vode, ki se je nabrala v njemu. Vodo iz separatorja odstranimo. Ker ima voda običajno primesi, jo shranimo v posodo in nato izlijemo v posebne zbiralnike v marinah.

Filter goriva zadrži manjše količine vode. Večja količina vode bo prešla filter in prišla do motorja. Filter goriva moramo zamenjati. Pod filter goriva namestimo posodo in filter odstranimo. Vsebino filtra izlijemo v posodo in preverimo količino vode v gorivu. V kolikor je v gorivu večja količina vode, bo potrebno očistiti dovod goriva vse do motorja oziroma zagotoviti, da vodo, ki je v sistemu odstranimo in nadomestimo s čistim gorivom. Če imamo dieselski motor, moramo zamenjati gorivo vse do visokotlačne črpalke. Večina dieselskih motorjev ima poleg sekundarnega filtra goriva ali nizkotlačne črpalke tudi ročno črpalko s katero si lahko pomagamo do motorja prečrpati čisto gorivo. Če imamo bencinski motor, izključimo cev dotoka goriva za visokotlačno črpalko. Namestimo posodo v katero bomo lovili kontaminirano gorivo. Vključimo kontakt motorja a le do pozicije, pred vžigom motorja. S tem se bo vključila visokotlačna črpalka goriva. Črpalko pustimo delovati približno 10 sekund, da prečrpa kontaminirano gorivo. Nato namestimo cevi za gorivo nazaj na motor in poizkusimo vžgati motor.

Če imamo dieselski motor in je voda že prišla do injektorjev goriva, potem moramo injektorje sprostiti in s kontaktom motorja poskrbeti, da bo črpalka goriva prečrpala čisto gorivo skozi injekotrje.

V kolikor je motor nehal delovati zaradi vode v gorivu in smo očistili vse dovode do motorja, nima smisla, da motor prižigamo, če nismo odpravili vzroka. Vzrok je običajno v rezervoarju. Če ne odstranimo vode iz rezervoarja, bo le ta zopet prišla v motor. V kolikor smo na plovbi in iz rezervoarja nismo sposobni odstraniti vode, poiščimo rezervno kantico čistega goriva, jo priključimo na motor in odplujmo do bližnje luke ali zaliva, kjer bomo lahko očistili rezervoar.

Izkoristite izjemno praznično ponudbo za najem jadrnic 1+1 GRATIS in si poleg tega zagotovite še praktično darilo!

Rezervirajte tedenski najem jadrnice kadarkoli v mesecu aprilu in dodatno, povsem brezplačno, prejmite cel teden jadranja za vse termine:             

- po 6. oktobru (Biograd)

- po 13. oktobru (Trogir)

Za rezervacije nas kontaktirajte na info@thesailmaster ali 051 337 999.

Ta posebna ponudba velja v mesecu decembru, do razprodaje terminov. Izključuje vse popuste, objavljene na spletni strani.

Našo ostalo široko ponudbo za najem plovil lahko preverite na www.thesailmaster.si. Vprašajte nas za dodatne popuste in nam sporočite vaše posebne želje.

Kontakti:

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

T: 0599 05700

M: 051 337 999

Močan jugo je v zadnjih dneh na hrvaško obalo prinesel številne smeti, bombo iz druge svetovne vojne in v nedeljo celo truplo kita.

V nedeljo dopoldne je športni ribič Frane Kurtovič sporočil, da je v zalivu v bližini kraja Dubravica poleg Orebiča na polotoku Pelješcu našel truplo zelo velike ribe. O dogodku je obvestil odgovorne. Po prvih podatkih gre za truplo Couvierjevega kljunastega kita, ki ga le redko zasledimo na Jadranu. Truplo je bilo dolgo približno pet metrov.

Couvierjev kljunasti kit zraste običajno do 7 m in lahko tehta vse do 2500 kg. Znanstveniki, ki preučujejo to vrsto kitov, so odkrili nekaj izjemnih podatkov. Ob obalah Kalifornike so jih zasledili na globini 2992 m, ker je za kite izjemna globina. Pod vodno gladino lahko zdržijo tudi do 2 uri in 20 minut preden morajo ponovno na površino po zrak. Po do sedaj znanih podatkih je to za kite rekordna globina in rekordno dolg čas posameznega potopa.

Foto: Troja photography - Ivica Trojanović - FB

Bilgin 263 bo največja jahta, ki je bila kdajkoli zgrajena v Turčiji.

V začetku meseca je iz hangerja prišel trup projekta, ki nosi ime Bilgin 263 in bo največja jahta, ki je bila kdajkoli zgrajena v kateri izmed turških ladjedelnic. Dokončan trup ladje so prepeljali v marino v Istambulu, kjer bodo vgradili interijerij. Jahto je oblikoval arhitekturni biro Unique Yacht design , notranjost pa je izdelal biro H2 Design Studio iz Londona.

Jahta ima optimirane rezervoarje za goriva zato bo njen doseg kar 5000 nmi. Najvišja hitrost plovbe bo znašala 18 vozlov. Plovilo ima dolg a vitek trup. Kljub temu oblikovalec zatrjuje, da je notranjost prostorna in razkošna. Na jahti bo notranji plavalni bazen, velika kopalna ploščad in lepotilni salon.

Prva jahta Bilgin 263 bo zaplula šele leta 2019. Pred kratkim, v mesecu septembru, pa so v ladjedelnici zaključili nekoliko manjši projekt Bilgin 156, ki je bila do sedaj ena največjih jahta iz te ladjedelnice. Prva jahta nosi ime Nerissa in je že uspešno prestala vsa testiranja.

Dokončan prvi trup jahte Bilgin 263

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

V prejšnjem delu je Jasmin Čauševič opisal načine na katere lahko ostaja v stiku s svojimi domačimi, z reševalci v primeru nuje in z nami, ki spremljamo njegovo plovbo. V letošnjem letu nadaljuje samostojno plovbo. Lansko leto je sam preplul Atlantski ocean. Preko zime ga je jadrnica čakala na Karibih.

Sedaj bo nadaljeval plovbo, kjer jo je končal spomladi.. Prva nekoliko daljša etapa bo plovba iz otoka Martinikue na otok Bonaire. Čaka ga 472 nmi oziroma 4 dni plovbe preko Karibskega morja. Pred izplutjem je zapisal v svoj dnevnik:

»Že kot otrok sem risal jadrnico z razpetimi jadri, nekje zgoraj nad njo je bilo vedno nasmejano sonce, spodaj pa se je bohotil ribji svet. Morda sem že takrat začutil, da bo jadrnica moj dom,  delfini moji prijatelji in morje bo postalo široka cesta. Jadranje za mene že dolgo ni več stvar luksuza. Meni je to postal del trenutnega življenja. Danes sva Indigo in jaz, končno pripravljena. Rane sva zacelila in postala bova eno. Nekaj dni in noči bo potrebno, da v neprekinjeni plovbi po Karibskem morju doseževa cilj, Nizozemske Antile, otok Curacao. Se beremo čez nekaj dni!«

Jasmin je izplul iz marine v glavnem mestu otoka Fort de France. Vreme mu je bilo naklonjeno in razdaljo je uspel prepluti hitreje, kot je predvideval. Namesto 4 dni, je potreboval zgolj 3 dni 7 ur in 30 minut. Uspešno je pristal na otoku Bonaire in spročil:

»Srečno sem preplul 480 nmij do ABC otoka Bonaire. Za to sem potreboval 3 dni 7 ur 28 minut. Dva dni sem lepo plul in imel lepo vreme in dokaj mirno morje. Zadnji dan in pol pa je bil pester a vseeno nisem imel večjega vetra od 25 vozlov in valov večjih od 2 do 2.5 m... bilo pa je kup neviht s strelami. Pa poln hladilnik rib imam. Pride kdo? Pojutrišnjem pa na sosednji otok ... lep dan si naredite.«

Jadrnico Indigo je zasidral v zalivu. Presunila ga je modrina morja. Nad otokom je bil navdušen še preden ga je uspel stopiti na kopno. Otok Bonaire je majhen otok otoške skupine ABC v kateri sta še Aruba in Curacao. Otok leži približno 40 nmi severno od Venezuele in ima zgolj dve mesti in en nacionalni park. Jasminova pričakovanja o otoku so bila mešana. Po vseh informacijah, ki jih je uspel pridobiti iz različnih jadralskih virov, ni pričakoval veliko. A že ob samem prihodu na otok je bil presenečen. Otok je prav to kar pričakujemo od eksotičnega karibskega otoka. Majhno slikovito mesto, barvaste hiše, palme, čista voda. Najbolj je bil presenečen nad ljudmi. Neverjetna prijaznost na vsakem koraku. Jasmin si je vzel le dva dni časa za počitek in obisk otoka. Že po dveh dnevih je plovbo nadaljeval in odplul na drugi otok iz skupine ABC, na 38 nmi oddaljeni Curacao.

 < Sam prejadral Karibsko morje 3. del    Sam prejadral Karibsko morje 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)