Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

Poleg električnega motorja na plovilu so enako pomembne tudi baterije in električna napeljava. O električnih motorjih smo že pisali v članku Električni motorji v navtiki, tokrat pa se posvetimo baterijam. 

Po analogiji, lahko električni motor na plovilu primerjamo z motorjem na notranje izgorevanje. Pri obeh je pomembna izhodna moč. Rezervoarju za gorivo (bencin ali diesel) pa je analogna baterija ali več njih. Večja kot je kapaciteta rezervoarja ali baterije, večji je domet plovila. Tretji faktor, ki je pri električnih motorjih izjemno pomemben, pri bencinskih pa nanj niti ne pomislimo, so kabli za povezavo baterij z motorjem. Pri motorjih na notranje izgorevanje zadostuje že cev debeline 10-12 mm, pri elektriki pa je zadeva nekoliko bolj zakomplicirana.

Pa se posvetimo najprej baterijam.

Preden se odločimo za nakup električnega motorja in baterij potrebnih za njegov pogon, se moramo seznaniti, kaj vse je pomembno pri izbiri pravih baterij.

Kapaciteta in napetost baterij

Prvi pomemben dejavnik je sigurno kapaciteta baterije ter njena napetost. Kapaciteta bo določala, koliko časa bomo lahko poganjali motor in kako močan motor bomo lahko poganjali. Ker navtični električni motorji delujejo običajno na višjih napetostih (24V ali 48V), kot je napetost klasičnih baterij (12V), se moramo odločiti za nakup posebne baterije ali pa moramo zaporedno zvezati primerno število enakih baterij, ki nam bodo zagotovile potrebno napetost. Višja napetost se uporablja zaradi zmanjšanega padca napetosti na kablih zaradi njihovega upora.

Tip baterije

Baterije, ki so izdelane specifično za pogon so že prilagojene uporabi. Če se odločimo za klasične akumulatorje, moramo izbrati tiste, ki so namenjene številnim globokim praznjenjem. To je tip baterij, ki jih na plovilih uporabljamo za porabnike. Te baterije so izdelane na poseben način, ki zagotavlja, da baterijo lahko izpraznimo vse do 80% njihove kapacitete. Ker praktično nobene baterije ne moremo sprazniti do 100% (razen Optima in akumulatorji v LiFePo ali LiNMC tehnologiji), moramo ta podatek upoštevati pri izračunu potrebne kapacitete.

Življenjska doba baterije

Baterije imajo svojo življenjsko dobo, ki jo merimo v številu globokih praznjenj. Večje kot je njihovo število, dlje časa bomo lahko baterijo uporabljali. Čim bolj izpraznimo akumulator, krajša je njegova življenjska doba. Globina praznjenja je odvisna od tehnologije. Poltrakcijski akumulatorji imajo globino praznjenja le 30% in pri tej globini določeno število globokih praznjenj. Akumulator lahko sicer izpraznimo tudi globlje, samo mu s tem zmanjšamo število ciklov praznjenja, preden ga bomo morali zamenjati. AGM baterije lahko praznimo do 50%, najbolje pa se obnesejo GEL akumulatorji, ki jih lahko praznimo vse do 80%. Posebnost so Optima in akumulatorji v LiFePo ali LiNMC tehnologiji, ki dovoljujejo praznjenje tudi do 100% in omogočajo 400 globokih praznjenj. Akumulatorji s tekočim elektrolitom lahko prenesejo do 300 globokih praznjenj, gel akumulatorji 500-600, specialni pa vse do 1000.

Temperaturna obstojnost

Večina akumulatorjev je izdelana za uporabo v temperaturnem obsegu med -10C in +40C. V navtiki se srečujemo z višjimi temperaturami. Največ jih uporabljamo v poletnem času, ko so temperature višje. Pogosto se nahajajo v zaprtih prostorih z malo ali nič zračenja ali celo motornih prostorih, kjer temperatura naraste tudi do +60C. Izbrati moramo akumulatorje, ki bodo stabilno delovali tudi pri temperaturah do 65C.

Koliko elektrike v resnici potrebujemo?

Nazadnje moramo še odgovoriti koliko elektrike v resnici potrebujemo za plovbo, oziroma kakšen doseg bi si želeli imeti s pomočjo električnega motorja. Odločitev je naša. Če želimo večjo samostojnost, bomo morali imeti več baterij.

Najprej moramo preveriti napetost, ki jo za delovanje potrebuje motor. V kolikor je to 12V motor, potem bo kapaciteta navedena že na akumulatorju. V kolikor uporabljamo 48V motor moramo najprej združiti skupaj štiri 12V baterije (zaporedna vezava), da bo napetost ustrezna. Baterije morajo biti enake. Kapaciteta 4 zaporedno vezanih baterij s skupno napetostjo 48V bo sicer enaka kapaciteti ene baterije z 12V, vendar zaradi večje napetosti sistema bomo iz njih dobili 4 krat več moči (P = U x I).

Naslednji podatek, ki ga potrebujemo za izračun je električni tok, ki bo tekel skozi sistem pri uporabi. Če uporabljamo 12V motor z močjo 1000w, bo ta pri polni obremenitvi potreboval tok 83A. Če uporabljamo 48V motor z močjo 1000w, bo ta pri polni obremenitvi potreboval tok 20A.

Pri izračunu potrebne kapacitete baterij, moramo upoštevati še dodaten faktor varnosti, oziroma meje do katere lahko izpraznimo baterije.

Sedaj lahko izračunamo potrebno kapaciteto baterij po formuli C= I x t oziroma po formuli C = I x t x VF  (kapaciteta = tok x čas x varnostni faktor)

Primer izračuna za 1000W motor:

P = 1000W, I = 83 A, U = 12V

Želi čas plovbe pri polni obremenitvi Kapaciteta baterij Kapaciteta baterij + varnostni faktor
1 h 83 Ah 100 Ah
2 h 166 Ah 200 Ah
4 h 332 Ah 400 Ah
10 h 830 Ah 1000 Ah

Primer časa delovanja motorja glede na izhodno moč oziroma hitrost plovbe (motorja Aquamot s 1,1kW in 1,6kW, baterija 65Ah)*

Hitrost plovbe /motor Trend 1.1  (1.100 Watt) Trend 1.6 (1.600 Watt)
počasna 6 ur 30 min 4 ure 30 min
polovična 2 uri 30 min 1 ura 45 min
najvišja hitrost 40 min 29 min
*(povzeto po http://www.aquamot.at)
 

Komentarji