Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoČeprav se sliši še tako neresnično, pa je žal res. Izginila je naftna ploščad hrvaškega podjetja INA, ki je bila postavljena v severnem Jadranu.
Center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju na Reki je v večernih urah 5. decembra prejel informacijo, da je prišlo do prekinitve daljinskega nadzora in kontakta z naftno ploščadjo Ivana D, ki je stacionirana v severnem Jadranu zunaj teritorialnih voda Republike Hrvaške.
Predstavnik INE je povedal, da so vrtine na naftnih ploščadih Ivana D, Ivana A in Annamaria A pravočasno zaprli in ni nevarnosti za puščanje plina. Objekt Ivana D je sicer daljinsko nadzorovan in nima posadke. Zaradi izginotja ploščadi niso ogrožene posadke na drugih povezanih eksploatacijskih objektih.
Na lokacijo se je odpravilo službeno plovilo Obalne straže Republike Hrvaške. Na lokaciji, kjer bi morala biti ploščad, žal niso našli ničesar. Kaj natančno se je zgodilo, še ni jasno. Več informacij bo na voljo, ko se bodo vremenske razmere umirile in bo možno ugotoviti, kaj se je zgodilo.
V INI zatrjujejo, da nesreča nima naravovarstvenih posledic, saj je avtomatski sistem pravočasno izključil ploščad.
Posodobitev 16.12.2020
Po informacijah INE, je naftno ploščad Ivana D porušil močan jugo. Nosilni stebri ploščadi so se skrivili in ploščad je potonila na morsko dno. Varnostni ventili so se zaprli in zaenkrat ni nevarnosti za ekološko katastrofo. Plovni promet ni ogrožen. Ploščad je potopljena na globini 50 m.
Foto: Marin Tironi/PIXSELL
Neverjetne stvari se dogajajo tudi v času vseh omejitev. 62-letni navtik, ki se je odpravil na plovbo s svojim gliserjem v petek, se je prevrnil. Po dveh dnevih iskanja, ga je našla Obalna straža.
Stuart Bee, star 62, let je iz marine Cape v ameriškem mestu Cape Canaveral odplul v petek popoldne okrog 16.00 ure, ko so ga zadnjič videli. Izplul je s svojim 10 m dolgim motornim plovilom SeaRay z imenom Stingrey. Odpravil se je na ribolov proti odprtemu morju, nato pa so se vse sledi za njim izgubile. Obalna straža je nemudoma pričela z iskalno akcijo. Ker ga niso našli, so področje iskanja razširili na celotno področje Jacksonvillea. Po dveh dnevih iskanja je se navtiku nasmehnila sreča. V nedeljo ga je opazilo letalo Obalne straže. Na lokacijo so nemudoma poslali reševalno plovilo. Njegov gliser se je potopil. Nad vodno gladino se je obdržal le še manjši del premca, katerega se je oklepa. Reševalci so prišli zadnji trenutek. Kmalu zatem, ko so ga vkrcali na svoje plovilo, se je gliser potopil.
Stuart Bee je povedal, da se je nesreča zgodila zaradi okvare na plovilu. Vanj naj bi začela vdirati voda.
Z ladje ONE Apus je med plovbo v nevihti padlo skoraj 2000 kontejnerjev. Nevarnost za plovbo v tem območju je velika.
Tovorna ladja za prevoz kontejnerjev ONE Apus je zadnji dan meseca novembra plula skozi nevihto. Ocenjujejo, da je z ladje v Tihi ocean padlo približno četrtina kontejnerjev. Številni, ki so ostali na krovu, pa so poškodovani, tako da ladjar predvideva, da so skupno izgubili 35 odstotkov tovora.
Ladja ONE Apus lahko na krov naloži do 14.000 TEU kontejnerjev. V času nesreče je bila njena kapaciteta zasedena 91-odstotno oziroma tovorila je 12.740 TEU.
Ladja je spremenila smer plovbe in pluje proti Japonski. Poiskali bodo primerno pristanišče, kjer bodo lahko namestili nestabilne kontejnerje na krovu in ocenili škodo, ki jo je povzročila ponedeljkova nevihta.
V indonezijskem pristanišču Tanjung Perak je prišlo do pomorske nesreče. Prevrnila in delno potopila se je tovorna ladja za prevoz kontejnerjev MV Mentari Crystal.
Razlog za nesrečo še ni znan. Pristaniške oblasti so sporočile, da v nesreči nihče ni bil poškodovan.
Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.
V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.
Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.
Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.
Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.
Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.
Problem sidranja na otoku Susak
V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.
Nasveti za varno sidranje: Sidranje
Vreme
Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.
Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.
Sidrišče Bok
Luka Susak
Foto: posnetek zaslona Youtube
Na italijanskem otoku Ponza je prišlo do neverjetne nesreče. Neposredno pred bencinsko črpalko je prišlo do eksplozije na gliserju.
Posadka se je z gliserjem pripeljala do bencinske črpalke v pristanišču Ponza na istoimenskem otoku v Tiremskem morju. Med manevrom pristajanja je prišlo do nenadne eksplozije v motornem prostoru. Žensko, ki je stala na krmni ploščadi je vrglo v morje.
Kljub temu, da je bila nesreča izjemno nevarna, nihče od udeležencev ni utrpel večjih telesnih poškodb. Nekaj škode je nastalo le na gliserju. K sreči je do eksplozije prišlo pred pričetkom natakanja goriva.
Slika: Posnetek zaslona
Včeraj smo pisali o neverjetnem pojavu, kar petih tropskih ciklonih, ki divjajo preko Atlantika. Eden izmed njih, imenovan Sally, je včeraj dosegel obalo zvezne države Alabama in za seboj pustil pravo opustošenje. Plovila v marinah je zmetalo na obalo, številna so popolnoma uničena ali potopljena, ulice so poplavljene, več kot 550 tisoč ljudi je ostalo brez elektrike.
Ameriški mediji so zapisali, da je orkan druge stopnje Sally zgodovinska katastrofa za severozahodno Florido in južno Alabamo. Po dosedanjih informacijah je ena oseba izgubila življenje, več sto pa jih je potrebovalo reševanje. V samo štirih urah, ki jih je nevihta potrebovala, da je prečkala obalne dele, je padlo več dežja, kot ga običajno v štirih mesecih.
V začetku meseca avgusta so štirje jadralci na krovu manjše jadrnice doživeli hujšo nesrečo. Med jadranjem v močnem vetru in visokih valovih so končali med piloti pomola Redondo Beach v Kaliforniji.
K sreči so nesrečo vsi preživeli le z manjšimi telesnimi poškodbami. Ker so bili blizu obale, jim je uspelo samim priplavati na obalo in se rešiti. Manj sreče pa je imela njihova jadrnica. V le nekaj minutah po nesreči so jo valovi v kosih vrgli na obalo.
V sredo se je zgodila tragična pomorska nesreča. Ladja je potonila in s seboj potegnila vse člane posadke, razen enega, in 6000 krav.
V sredo, 2. septembra, se je zgodila tragična pomorska nesreča. Pri japonskem otoku Amami Oshima je potonila ladja za prevoz živine. Japonska obalna straža, ki je prihitela na kraj nesreče, je rešila le enega mornarja.
Ladja za prevoz živine je izplula z Nove Zelandije. Na krovu je bilo skoraj 6.000 glav živine. V sredo, kmalu po polnoči, je ladja sprožila klic v sili. Po zvočnikih so posadko obvestili, naj si namesti reševalne jopiče. Edvardo Sareno si je oblekel reševalni jopič in skočil v morje. Le nekaj trenutkov za tem se je ladja prevrnila in potonila. Japonska obalna straža je na lokacijo nemudoma poslala tri letala in štiri plovila. Kljub takojšnji reakciji so do sedaj edinega preživelega člana posadke, 45-letnega Edvarda Sarena, rešili šele po 24 urah plavanja v Vzhodnem Kitajskem morju. Žal so našli le njega.
Čeprav je na območju nesreče divjal tajfun z vetrovi, ki so presegali hitrost 150 km/h, je reševalna akcija potekala tudi v četrtek. Za zdaj brez uspeha. Rešili so le enega člana posadke. Tajfun se trenutno pomika proti Korejskemu polotoku. Kljub boljšim razmeram za reševanje obstaja zelo majhna verjetnost, da je nesrečo preživel še kateri drug član posadke.
Foto: Japonska obalna straža
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.