Za slovo od Barcelone, zmaga na regati za medalje

Podrobnosti: Objavljeno: 12 Marec 2016

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Z regato za medalje se je v Barceloni končalo odprto prvenstvo v olimpijskem enosedu finnu. Po štirih zaporednih odličjih na prvenstvih stare celine je Vasilij Žbogar tokrat ostal brez medalje, bil je 6 in med Evropejci pa 5.

Zadnji dan je bil za najboljše precej dolg, saj jih je že dopoldne čakala sedma regata prvenstva, na kateri so nastopili vsi in z 20-im mestom je Izolan potrdil mesto na regati za medalje, bil je skupno šesti. »Ko smo startali je bilo nekaj severnega vetra, v nadaljevanju pa vedno manj, spet je bilo zelo težko, zelo nepredvidljivo, jaz sem se držal sredine in po takšnih razmerah to ni dobro,« je o dopoldanski regati povedal Žbogar, ki je vse svoje znanje pokazal na zadnjem dejanju prvenstva.

Na preizkušnji za medalje je najuspešnejši slovenski jadralec, tudi evropski prvak v razredu finn iz leta 2013, začel zelo suvereno, bil večji del regate v ospredju in kot prvi prečkal ciljno črto. »Želel sem si čim boljše uvrstitve, dobro sem odjadral celotno regato in čeprav sem se na prvem obratu dotaknil boje, naredil kazenski obrat in nekaj izgubil, sem vseeno zmagal,« pa je strnil vtise po regati za medalje in potegnil črto pod prvenstvom. »Škoda, da na začetku ni bilo prave hitrosti jadrnice, z opremo sem se zelo trudil, ampak potem smo vzeli staro opremo in je šlo v redu. Če bi vsaj eno od slabših regat odjadral malo bolje, bi bil v boju za medalje. Sicer sem rekel, da je regata za trening, ampak potem, ko si spredaj se boriš in skušaš biti čim boljši. Nekaj grenkega priokusa je, vendar vidim, da sem še vedno v stiku z najboljšimi in sem eden redkih, ki sem na vsakem tekmovanju med najboljšimi. To pomeni da smo na pravi poti, v dobri formi, vrhunec katere naj bi bil na olimpijskih igrah.«

Evropski prvak je postal Nizozemec Pieter Jan Postma, drugi je bil Madžar Zsombor Berecz, tretji pa Hrvat Milan Vujasinović. Nova priložnost za dokazovanje jadralce čaka že konec meseca, ko bo na Palmi de Malorci regata za svetovni pokal, na kateri bodo podelili zadnje olimpijske vozovnice.

Vir: http://www.vasilijzbogar.si/