Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoGliserji so plovila, katerih trup je oblikovan za plovbo po vodni gladini. Pri majhnih hitrostih se obnašajo podobno kot izpodrivna plovila, pri večjih pa se trup povzpne na vodno gladino. Za glisiranje mora imeti plovilo dovolj veliko potisno moč. In dejstvo, vsako plovilo ali plovni objekt bo z dovolj veliko močjo pogonskih motorjev izglisiralo.
Teorija
Vsako plovilo, ko je pri miru ali se giblje z majhno hitrostjo, ostaja na vodni gladini zgolj zaradi svoje plovnosti. Ko se hitrost gibanja začne povečevati, se povečajo hidrodinamične sile na trup plovila. Obratno je z plovnostjo. Ko se plovilo dvigne na vodno gladino, se plovnost plovila zmanjša, saj je v vodi manjši volumen plovila. Pri določeni hitrosti hidrodinamična sila postane dominantna sila, ki deluje na trup plovila in plovilo se dvigne na vodno površino in prične glisirati. Za glisirenje sta potrebna dovolj velika moč motorjev in dovolj velika hitrost. Razmerje moči motorjev in teže plovila mora biti primerno veliko. In da ne bo pomote. Tudi jadrnice glisirajo. Potrebujejo le dovolj veliko površino jader, ki bo zagotovila dovolj moči za doseganje hitrosti pri kateri se bo trup dvignil na površino.
Kot smo že napisali, vsako plovilo z dovolj močnimi motorji ali dovolj veliko površino jader, bo izglisiralo. Večje kot bo razmerje moči glede na težo plovila, prej bo plovilo izglisiralo. Ker pa povečevanje moči motorjev povečuje težo in porabo, so plovila optimirana, da so motorji dovolj močni za izglisiranje in za plovbo pri hitrosti križarjenja, kjer je poraba goriva najmanjša. Plovila lahko dosegajo višje hitrosti plovbe kot je hitrost križarjenja ali potovalna hitrost. Pri višjih hitrostih poraba goriva močno narašča. Za vsako prepluto miljo potrebujemo več goriva. S pravilnim načinom izglisiranja se bomo hitreje dvignili na površino, plovilo se bo manj nagibalo in poraba bo manjša.
Kako pravilno izglisiramo
Način kako pravilno izglisiramo je odvisen od plovila, motorjev in stabilizatorjev, če jih plovilo ima.
Gliser z izvenkrmnim motorjem brez možnosti nastavljanja naklona noge
Izvenkrmni motorji manjšim moči (do 40 KM ali 30 kW) nimajo možnosti nastavljanja naklona motorja. Na plovilo so vgrajeni za optimalno uporabo pri potovalni hitrosti. To pomeni, da pri glisiranju plovila motor proizvaja potisk v smeri, ki je vzporedna z gladino vode in potiska plovilo zgolj naprej. Pri takem plovilu lahko na hitrost in način izglisiranja vplivamo zgolj z razporeditvijo teže na plovili. Ko bomo povečali plin motorja, se bo premec plovila dvignil iz vode, krma pa se bo pogreznila globlje. Zato je smiselno pred izglisiranjem povečati težo v premcu plovila. Premec se ne bo preveč dvignil, krma se ne bo pogreznila in plovilo bo hitreje izgliseralo. Enostavni trik vam bo pomagal predvsem takrat, ko boste na plovilu imeli večje število oseb in prtljage. Ko plovilo izglisira in dosežemo hitrost glisiranja, lahko težo prerazporedimo. Preveč obtežen premec zmanjšuje hitrost plovbe.
Gliser z možnostjo nastavljanja naklona noge
Izvenkrmni motorji z močmi večjimi od 40 KM ali 30 kW in plovila z vgrajenim motorjem in Z pogonom imajo možnost spreminjanja naklona pogona. S spremembo naklona pogona lahko smer potiska spremenimo navzdol ali navzgor. Preden se odločimo za izglisiranje, spremenimo naklon pogona v skrajno spodnjo lego. Ko bomo dodali plin, se bo potisk vršil naprej in navzdol. Zaradi tega se bo premec plovila manj dvignil in krma manj poglobila. Plovilo bo hitreje izglisiralo. Če imamo plovilo opremljeno s šibkejšim motorjem, potem si lahko dodatno pomagamo tudi z razporeditvijo teže na plovilu, kot je opisano za plovila, kjer se naklon motorja ne da spreminjati. Ko plovilo izglisira, zmanjšujemo plin in dvignemo položaj pogona do optimalne višine za glisiranje. Potisk pogona mora biti vzporeden vodni površini.
Plovila z vgrajenimi motorji, pogonom prek osovine ali IPS in hidravličnimi stabilizatorji
Plovila z vgrajenimi motorji in pogonom preko osovine ali IPS nimajo možnosti spreminjanja naklona potiska plovila s pomočjo pogona. Na zrcalu plovila so nameščeni hidravlični stabilizatorji, ki omogočajo spreminjanje naklona trupa plovila pri izglisiranu in med plovbo. Pred izglisiranjem moramo hidravlične stabilizatorje spustiti v skrajno spodnjo lego. Na komandni plošči plovila sta temu namenjeni stikali z oznako »Trim«. Nad stikali je običajno napis »Bow down«, ki pomeni premec navzdol in pod njimi »Bow up«, ki pomeni premec navzgor. Stikali sta dve. Ena za desni in ena za levi stabilizator. Desno stikalo regulira levi stabilizator in levo stikalo regulira desni stabilizator. Z daljšim pritiskom (3 - 5 s) na »Bow down« na obeh stikalih, bomo spustili hidravlične stabilizatorje v skrajno spodnjo lego. Ko povečamo plin bodo hidravlični stabilizatorji preusmeri del vodnega toka na krmi plovila navzdol. Zato se bo krma plovila manj pogreznila, premec pa se bo manj dvignil. Plovilo bo hitreje izglisiralo in naklon plovila bo manjši. Ko plovilo izglisira, zmanjšujemo plin ter s pritiskom na obe stikali »Bow up« dvignemo premec plovila nad vodno gladino, da dosežemo optimalni naklon plovila za glisiranje.
Plovila z vgrajenim motorjem, Z-pogonim in hidravličnimi stabilizatorji
Pri plovilih s kombinacijo Z-pogona in hidravličnih stabilizatorev je največ možnosti nastavljanja. Pravilna uporaba obojega pomaga k hitremu in elegantnemu izglisiranju. Enaka je, kot pri drugem in tretjem primeru skupaj.
Pred izglisiranjem spustimo pogon v skrajno spodnjo lego. Enako spustimo tudi hidravlične stabilizatorje (»Bow down«). Povečamo plin motorja, da plovilo izglisira. Nato spremenimo naklon pogona do optimalne pozicije in naklon hidravličnih stabilizatorjev. Ko dosežemo potovalno hitrost, hidravličnih stabilizatorjev ne potrebujemo več in jih dvignemo v skrajno zgornjo lego, da ne povečujejo vodnega upora (Hidravlične stabilizatorje pri glisiranju uporabljamo tudi za spremembo nagiba plovila v kolikor je to neenakomerno obteženo ali v primeru močnega bočnega vetra. O tem bomo pisali v posebnem članku).
Nasvet izkušenega mačka
Ste na plovilo naložili preveč pijače in povabili številčno posadko? Kljub temu da pred izglisiranjem dodate ves plin na motorju, spustite pogon in spustite hidravlične stabilizatorje, plovilo vseeno ne izglisira? Pomagajte si s preprostim trikom. Ko plovilo prične pridobivati hitrost in je tik pred tem da izglisira, postopoma dvignite le enega od hidravličnih stabilizatorjev. Plovilo se bo nagnilo in začelo zavijati. Ker je trup V oblike, bo ena stran globlje v vodi, njena površina bo večja in bo povzročila večji pritisk na površino vode. Plovilo se bo pričelo vzpenjati na vodno površino. Takoj zatem pričnite dvigovati še drugi stabilizator. Plovilo se bo poravnalo in v celoti povzpelo na vodno površino.
Preberite tudi: Kako pravilno uravnavamo plovilo med glisiranjem (trimanje)
Razmišljate o najemu plovila v okolici Splita in raziskati področje nacionalnih parkov Krka, Kornati in Telaščica? V sodelovanju s čarter podjetjem MP Boats, ki ima svojo bazo v marini Kaštela, smo vam pripravili predlog 14 dnevne jadralske rute vse do zaliva Pantera na Dugem otoku z obiskom dveh nacionalnih parkov Kornati in Krka ter parka narave Telaščica.
1. dan: Kaštela - Maslinica (otok Šolta); razdalja: 13 nmi; čas plovbe 2-3 h
Po prevzemu plovila v marini Kaštela, vam bo na voljo ostala polovica dneva. Zato smo za ciljno destinacijo izbrali Maslinico na zahodni strani otoka Šolta. Po izplutju iz marine, zaplujete mimo rta Marjan na levi in nato mimo rta Ciova na skrajnem vzhodnem delu otoka Čiovo. Smer plovbe spremenimo proti jugozahodu, proti zahodnemu delu otoka Šolta. V Maslinici lahko pristanete v marini Martinis-Marchi, sidrate v sidrišču Šešula ali pa se na lastnem sidru zasidrate pred luko in marino Masalinica ali pa v zalivu Šipkova.
2. dan: Maslinica (otok Šolta) – Primošten; razdalja: 18 nmi; čas plovbe 3-4 h
Po izplutju iz Maslinice plujemo mimo otokov Drvenik Veli in Drvenik Mali. V kolikor čas in vreme dopuščata, se lahko ustavite na kopanju v izjemno lepem zalivu Krknjaši na jugovzhodni strani otoka. Nato plovbo nadaljujete po južni strani otoka Drvenik Veli, proti otoku Drvenik Mali. V primeru močnega juga ali maestrala, predlagamo, da plujete po severni strani otokov. Ko priplujete mimo otoka Drvenik Mali, spremenite smer plovbe proti svetilniku Mulo. Ko priplujete v višino otoka Smokvica Vela ponovno spremenite smer plovbe proti otoku Maslinovik. Pri plovbi bodite pozorni na plitvine, kia so označene na pomorskih kartah. Ko priplujete do kanala med otokom Maslinovik in rtom Kremik ste že pred cilje. V luki Primošten se lahko privežete na nege izmed številnih muringov ali plovk pred luko.
3. dan: Primošten - Šibenik; razdalja: 12 nmi; čas plovbe 2 h
Po izplutju iz luke Primošten zaplujte v smeri otoka Zlarin. Orientacijska točka je svetilnik na rtu Rat na jugozahodu otoka. Plujte v kanalu med otokoma Zlarin in Drvenik, nato pa nadaljujte plovbo po vzhodni strani otoka Zlarin. Za kopanje se lahko zasidrate v enem izmed zalivov kot so Magarna in Vodena. Globine so preko 3 m, dno je peščeno in sidro dobro drži. Po odmoru plovbo nadaljujte proti severu in zaplujte v kanal Sveti Ante. Ko ga preplujete se bo pred vami odprl pogled na Šibenik. Plovilo lahko privežete na v luki Šibenik, kjer so na voljo muringi ali pa v marini Mandalina. Priporočamo ogled starega mestnega jedra Šibenika
4. dan: Šibenik - Skradin; razdalja: 8 nmi; čas plovbe 1,5 h
Izplujte iz luke v smeri proti severozahodu. Plujte skozi kanal proti majhnemu mestu Zaton. V mestu je majhna luka, kjer se lahko privežete na muring in si privoščite postanek za ogled kraja in kavo. Nato plovbo nadaljujemo skozi kanal proti Prokljanskem jezeru. Iz jezera izplujemo na vzhodni strani v ustje reke Krke. Plovbo nadaljujemo po kanalu vse do mesta Skradin. Plovilo lahko privežemo v marini Skradin , ali pa sidramo v enem izmed zalivov jugovzhodno od marine. Priporočamo ogled kraja Skradin in nacionalnega parka Krka.
5. dan: Skradin – Tribunj ; razdalja: 16 nmi; čas plovbe 3 h
Po izplutju iz Skradina plujemo skozi Prokljansko jezero, proti Šibeniku in skozi kanal Sveti Ante izplujemo proti otoku Prvič. Plujemo mimo pomorskih oznak, ki med otokoma Prvič in Zlarin označujete področje varne plovbe. Ko priplujemo mimo obeh otokov, smer plovbe spremenimo proti severozahodu in plujemo mod otokoma Tijat in Prvič. Plovbo nadaljujemo mimo otoka Logurun vse do kraja Tribunj. Plovilo lahko privežemo v marini Tribunj ali pa na muring v luki Tribunj. Priporočamo ogled slikovitega mesta Tribunj na majhnem otočku, ki je le z mostom povezan z obalo in večerjo v eni izmed restavracij na obali. Priporočamo restavracijo Luna, ki je nekoliko oddaljena od same marine (300 m) oziroma luke (100 m). Pripravljajo vrhunsko domačo hrano, ki je v ostalih restavracijah ne boste videli na meniju.
6. dan: Tribunj – otok Žut; razdalja: 22 nmi; čas plovbe 4-5 h
Šesti dan je dan za nekoliko več jadranja. Izplujte iz Tribunja skozi prehod med otokom Lukovnik in celino. V sredini kanala je globina 3m. Nadaljujte plovbo v smeri proti zahodu, mimo otokov Prišnjak in Rdažemasndki Veli. Nato smer spremenite proti severozahodu, proti otoku Žut. Na otoku je marina Žut, in številni zalivi, kjer lahko sidrate na bojah ali na lastnem sidru. Na jugovzhodu luke Žut je zaliv Strunac, kjer so na voljo plovke in gostilna, v sosednjem zalivu Saručica, pa lahko sidrate na lastnem sidru. V primeru napovedi burje, se lahko odločite za enega izmed zalivov na zahodni strani otoka kot so Podmuravnjak ali Jagodnja.
7. dan: Žut – Veli Iž; razdalja: 15 nmi; čas plovbe 3 h
Po izplutju iz luke Žut, nadaljujte v smeri severozahoda, proti rtu Parda na jugovzhodu otoka Iž. Plovbo nadaljujte ob vzhodni strani. Za dnevno kopanje se lahko ustavite v sidrišču Vodenjak Veli. Nato plovbo nadaljujte ob otoku vse do luke Veli Iž. V luki je marina Veli Iž, kjer se lahko oskrbite z vodo in elektriko, opravite nakupe v trgovini in si ogledate lončarski muzej po katerem je znan otok. Če ne želite noči preživeti v marini, potem predlagamo, da se privežete v luki Mali Iž-Komoševa. V luki je domača gostilna Diža, kjer vas bodo presenetili z izjemno kulinariko otoka Iž.
8. dan: Žut – Pantera (Dugi otok); razdalja: 18 nmi; čas plovbe 3-4 h
Po izplutju z otoka Žut, nadaljujte plovbo ob njegovi vzhodni obali. Na severu otoka počasi spremenite smer plovbe proti nekoliko zahodno, proti otoku Zverinac. Vplujte v Zverinački kanal med otokoma Zverinac in Dugi in nadaljujte plovbe proti severozahodu vse do otoka Brščak. Obplujte ga po severni strani, nato pa se obrnite proti jugu, proti otočku Baričevac. Pri vplutju v zaliv Pantera bodite pozorni na plitvino v smeri jugovzhoda od rta Oključič. Plitvina je označena z zeleno lateralno oznako. V zaliv vplujemo južno od oznake in oznako pustimo na svoji desni. V zalivu imamo več možnosti za privez plovila. Pristanete lahko v marini Veli Rat ali v enem izmed sidrišč Pantera ali Pantera SW. V zalivu si vzemite čas za ogled impozantnega svetilnika Veli Rat in plaže Sakarun.
9. dan: Pantera (Dugi otok) – Sali (Dugi otok); razdalja: 25 nmi; čas plovbe 5 h
Dan za plovbo. Izplujte iz zaliva (ne pozabite na plitvino) in se vrnite mimo otoka Brščak. Smer plovbe spremenite proti jugovzhodu in plujte ob vzhodni obali otoka proti otoku Rava, Plujte v Kanalu med otokoma Vela rava in Dugi otok, saj so luke in sidrišča na zahodni strani. Nato plovbo nadaljujte proti otoku Krknata, kjer se lahko ustavite za kopanje na njegovi zahodni strani. V kolikor se morate oskrbeti z gorivom in vodo, se lahko ustavite v luki Zaglav . Do luke Sali vas loči le še 2 nmi. V poletni sezoni je zelo obiskana. Če si želite zagotoviti privez, morate v luko pripluti do 16.00 ure.
10. dan: Sali (Dugi otok) - Telaščica (Naravni park) ; razdalja: 8 (20) nmi; čas plovbe 2(5) h
Današnji dan je namenjen ogledu Naravnega parka Telaščica. Zanj je potrebno kupiti vstopnico, ki je v predprodaji cenejša. Lahko jo kupite pri pooblaščenih prodajalcih ali preko spleta (Vse o nakupu in cenah vstopnic v članku: Cenik vstopnic v nacionalne parke). Iz Salija izplujte proti jugovzhodu. Ko priplujte do rta Čuska na jugozahodu otoka Dugi spremenite smer plovbe proti jugozahodu in zaplujte skozi prehod Mal Proversa. Globina v prehodu je preko 3m. Ker je do Telaščice zgolj 8 nmi, predlagamo, da najprej zaplujete na zahodno stran otoka Dugi in si ogledate neverjetne klife, ki se dvigajo do 200m visoko, globina morja pa znaša do 80m. Impozantni pogledi, ki jih ne smete zamuditi. Za adrenalinske užitkarje, predlagamo, da se ob nižjih delih klifov ustavite, splezate na katerega od nižjih in si privoščite skok v sinje modro morje. Nato se vrnite in zaplujte v zaliv Telaščica. Uživajte v počasni plovbi in si oglejte naravne lepote južnega dela otoka Dugi. Ustavite se v zalivu Mir in si oglejte jezero Mir na samem otoku. V Telaščici so nameščene plovke za privez plovil, ki so vračunane v ceno vstopnine. Privežete se lahko tudi pred katero izmed gostiln.
11. dan: Telaščica - Kornati; razdalja: 12-15 nmi; čas plovbe 2-3 h
Po zajtrku se počasi odpravite proti jugu. Takoj po izplutju iz Naravnega parka Telaščica boste vpluli v Nacionalni park Kornati. Zanj je potrebno kupiti vstopnico, ki je v predprodaji cenejša. Lahko jo kupite pri pooblaščenih prodajalcih ali preko spleta (Vse o nakupu in cenah vstopnic v članku: Cenik vstopnic v nacionalne parke). Počasna plovba z maestralom skozi Kornate je dogodek, ki vam bo ostal večno v spominu. Ustavite se lahko v enem izmed številnih zalivov, kjer lahko sidrate na lastnem sidru, ali pa se privežete na eno izmed plovk in čas izkoristite za kopanje. Uporabite lahko tudi masko. Ker je voda na Kornatih izjemno bistra boste s pomočjo maske videli tudi do globin 30 m. Ko se dan prevesi v večer se lahko odločite za prenočevanje v marini Piškera, ki je edina marina na Kornatih ali v enem izmed številnih zalivov, kjer so za privez na voljo plovke (Aba Vela, Lavsa, Bele Lučice, Lopatica). V številnih zalivih so tudi domače gostilne z odlično hrano (Vrulje, Šipnata, Strižnja, Levernaka, Opat,..)
12. dan: Kornati - Zlarin; razdalja: 20 nmi; čas plovbe 4 h
Izplujte iz marine ali sidrišče proti jugovzhodu skozi Kornate. Izplujete lahko med rtom Opat na skrajnem jugu otoka Kornat in otokom Vela Smokvica. Plovbo nadaljujte mimo otokov veli in Mali tetovšnjak, mimo severa otoka Kaprije in Zmajan in vplujte v severno luko otoka Zlarin, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi razen severnimi. V luki je velik betonski pomol opremljen z muringi, lahko pa se odločite tudi za sidranje na lastnem sidru pred samo luko. V luki so številne gostilne in trgovina, kjer se lahko oskrbite z vsemi potrebščinami. Na otoku so včasih nabirali in obdelovali korale. Danes je v južnem delu luke muzej, ki si preprosto morate ogledati.
13. dan: Zlarin - Rogoznica; razdalja: 13 nmi; čas plovbe 2,5 h
Po izplutju iz luke Zlarin lahko izbirate med plovbo po vzhodni ali zahodni strani otoka. Če se odločite za plovbo po vzhodni strani, bodite pozorni na plitvine na severni strani otoka Zlarin, ki so označene z oznakami. Plujte proti jugu, proti luki Rogoznica. To lahko izbirate med številnimi privezi. Lahko se odločite za prenočevanje v marini Frapa , v luki Rogoznica, na plovki pred marino Rogoznica ali pa v sidrišču Kacola, kjer je prenočevanje brezplačno.
14. dan: Rogoznica - Kaštela; razdalja: 28 nmi; čas plovbe 5 h
Zadnji dan je namenjen povratku v izhodiščno marino. Čaka vas 28 nmi plovbe za katero boste potrebovali dobrih 5 ur. Na plovbo se odpravite pravočano.
Predlog rute je pripravilo čartersko podjetje MP Boats, ki ima floto lastnih plovil v marini Kaštela. Če vam je predlog 14 dnevnega oddiha zanimiv, lahko plovilo najamete pri njih in se odpraviti na zanimiv dopust. Kontaktni podatki: tel: +385 (0) 91 37 44 217 in +385 (0)91 37 44 218, e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; web: mpboats.hr.
Se letošnje leto odpravljate na plovbo po hrvaškem morju in vas zanima, koliko bo stala plovba in kolikšni so z njo povezani stroški?
Poglejmo kaj vse je potrebno plačati.
Spuščanje plovila v morje
V kolikor boste svoje plovilo pripeljali na prikolici, ga lahko spustite v morje v eni izmed marin, ki je opremljena z drčo, dvigalom ali potujočim dvigalom. Spuščanje plovil v morje omogočajo tudi številne luke opremljene z drčami in dvigali, lahko pa se odločite za eno izmed številnih drč v različnih krajih po hrvaški obali. Številne med njimi boste lahko uporabili brezplačno.
Okvirne cene storitev (v EUR):
Lokacija / Dolžina plovila |
UMAG ACI marina |
PUNAT marina |
Rab (luka) Dvigalo do 10 t** |
Rab (luka) drča (slip)***) |
Kaštela marina |
Vitrenjak marina |
Senj (luka) dvigalo 10t |
Senj (luka) drča (slip)*** |
Dubrovnik ACI marina |
00 - 05 m | 68 | 68 | 33 | 7 | 97 | 40 | 26 | 7 | 180 |
05 - 06 m | 68 | 68 | 40 | 7 | 97 | 40 | 26 | 7 | 180 |
06 - 07 m | 106 | 63 | 46 | 7 | 97 | 67 | 40 | 7 | 180 |
07 - 08 m | 141 | 84 | 53 | 7 | 97 | 84 | 40 | 7 | 180 |
08 - 09 m | 173 | 100 | 66 | 7 | 129 | 102 | 53 | 7 | 244 |
09 - 10 m | 209 | 122 | 80 | 7 | 150 | 120 | 53 | 7 | 309 |
10 - 11 m | 251 | 152 | 80 | 7 | 162 | 156 | 106 | 7 | 374 |
11 - 12 m | 317 | 190 | 80 | 7 | 194 | 197 | 106 | 7 | 439 |
12 - 13 m | 366 | 252 | 80 | 7 | 237 | 234 | 106 | 7 | 504 |
13 - 14 m | 397 | 305 | 80 | 7 | 291 | 290 | 106 | 7 | 569 |
14 - 15 m | 446 | 347 | 80 | 7 | 366 | 350 | 106 | 7 | 633 |
*navedena cena je za eno operacijo. Spuščanje plovila ali dvigovanje plovila
**Cena dvigala v luki Rab vključuje podvodno pranje plovila. Največja teža plovila lahko znaša 10 t.
***cena je enotna ne glede na dolžino plovila
Nadomestilo za uporabo pomorskega dobra
Vsako leto je potrebno plačati Nadomestilo za uporabo morskega dobra. Plačilo se plačuje vsako leto za tekoče leto in velja celo leto od 1.1. do 31.12. Višina plačila je odvisna od dolžine plovila in moči motorja, ni pa odvisna od obdobja uporabe plovila. Nadomestilo je potrebno plačati če plovilo uporabljate zgolj 1 dan ali pa celo leto.
Stroški se izračunajo. Za plovila daljša od 40 m in plovila z motorji s skupno močjo preko 3000 kW je znesek 7500,00 HRK, za plovila manjše dolžine in manjše moči motorjev pa se nadomestilo izračuna po formuli NADOMESTILO = 20*L + 2*P pri čemer je L-dolžina plovila in P-skupna moč motorjev v kW. Izračunani znesek je v HRK.
Nekaj primerov zneskov za različna plovila:
Primer 1 (jadrnica 12 m z motorjem 20 kW):
nadomestilo = 20 * L + 2 * P = 20*12 + 2*20 = 240+40 = 280 HRK
Primer 2 (motorna jahta 13m z dvema motorjema 190 kW):
nadomestilo = 20 * L + 2 * P = 20*13 + 2*380 = 260+760 = 1020 HRK
Primer 3 (gliser 5m z motorjem 40 kW):
nadomestilo = 20 * L + 2 * P = 20*5 + 2+40 = 100+80 = 180 HRK
Nadomestilo za varnost plovbe
Nadomestilo za varnost plovbe je nadomestilo za uporabo objektov varnosti plovbe v teritorialnih in notranjih vodah RH. Po slovensko to pomeni nadomestilo za uporabo svetilnikov, lantern in ostalih pomorskih oznak. Plačati ga je potrebno vsako leto in velja od 1.1. do 31.12. posameznega leta. Plačilo je odvisno od dolžine plovila. Upošteva se dolžina plovila čez vse.
Cenik
- Plovila z dolžino nad 12 m (jahta): 25 HRK/m
- Plovila z dolžino med 7 in 12 m: (brodica): 10 HRK/m
- Plovila z dolžino do 7 m (čamac): 10 HRK/m
Cena se obračuna na dejansko dolžino. Če vaše plovilo meri 13,25 m potem boste plačali 13,25 x 25 HRK/m = 331,25 HRK. Če plovilo meri 9,77 m boste plačali 97,7 HRK.
Turistična taksa
Za plovila, ki so daljša od 5m in imajo možnost prenočevanja je potrebno plačati pavšalno turistično takso. Taksa se plačuje glede na dolžino plovila in glede na obdobje v katerem nameravate na plovilu bivati in prenočevati. Plačuje se pred izplutjem v luški kapitaniji ali izpostavi. Pavšalni znesek se lahko plača za obdobja do 8 dni, 15 dni, 30 dni, 90 dni ali celo leto. Veljati začne z dnem plačila. (vse o turistični taksi za navtike na tej povezavi)
Višina takse za 2018 (v HRK):
Dolžina plovila | |||||
Obdobje | 5 – 9 m | 9 – 12 m | 12 – 15 m | 15 – 20 m | preko 20 m |
do 8 dni | 130 | 400 | 500 | 650 | 950 |
do 15 dni | 240 | 700 | 950 | 1.200 | 1.800 |
do 30 dni | 400 | 1.200 | 1.600 | 2.000 | 3.000 |
do 90 dni | 950 | 2.900 | 3.850 | 4.800 | 7.200 |
do 1 leta | 2.000 | 5.800 | 7.700 | 9.600 | 14.500 |
Privez
Za privez plovila obstajajo številne možnosti po zelo različnih cenah. Če se odločite za prenočevanje v zalivu na lastnem sidru, potem vas privez ne bo stal popolnoma nič. Za tiste, ki ponoči raje spite brez skrbi, če bo sidro držalo, pa se lahko odločite za sidrišče, ki nudi privez na plovko, eno izmed luk ali pa marino.
Sidranje na lastnem sidru
Na Hrvaškem lahko sidrate v več kot 2000 zalivih, kjer je sidranje brezplačno. Večina sidrišč je objavljenih v Vodniku po Jadranu. Večina teh sidrišč ima ceno za sidranje objavljeno in znaša 0,00 EUR.
Sidranje v sidriščih s plovkami
Vsako leto ima okrog 100 sidrišč podeljene koncesije za sidrišča. Sidrišča veljajo za Luke navtičnega turizma in nudijo storitve. Plačilo priveza je potrebno na koncesijskem področju. Od koncesijskega področja do obale in 150 m proti odprtem morju je sidranje prepovedano. Cene so različne. Večina zaračunava privez glede na dolžino plovila. Cene se gibljejo med 10 in 30 HRK/m/dan. Sidrišča navtičnega turizma morajo nuditi napravo za sidranje in odvoz smeti. Označena morajo biti z napisno tablo. Oseba, ki zaračunava, je na zahtevo dolžna pokazati legitimacijo in za opravljeno storitev izdati račun.
Nekaj cen sidrišč in način zaračunavanja:
Otok | Sidrišče | Cena |
Cres | Kolorat | 13 HRK/m/dan |
Cres | Majiška | 13 HRK/m/dan |
Cres | Jadrišćica | 150 HRK - akcija (vključena voda, ele., Wi-Fi) |
Lošinj | Zabodarski | 220 HRK/dan |
Ilovik | Sveti Petar | 13 HRK/m/dan |
Olib | Slatinica | 14 HRK/m/dan |
Dugi otok | Pantera | 15 HRK/m/dan |
Rava | Lokvina, Mala Rava | 15 HRK/m/da |
Žut | Pinizel | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Kaprije | Kaprije | 26 HRK/m/dan (obala), 18 HRK/m/dan (boja) |
Kakan | Borovnjaci - Potkučina | do 7 m - 100,00; 7-10m 150,00; 10-13m 200,00; 13-15m 250,00; 15-18m 300,00; 18-20m 350,00; nad 20 m - 20 HRK/m |
Brač | Lučice - vzhod | do 8 m 200,00 HRK/dan, do 11 m 250 HRK/dan, do 14 m 350 HRK/dan, do 17 m 450 HRK/dan |
Vis | Komiža - Lučica | 00-9,99m 150,00; 10-14,99m 200,00; 15-19,99m 250,00; 20m+ 300,00 HRK/dan |
Sidranje v lukah:
Luke navtičnega turizma, ki nudijo privez plovilom morajo zagotavljati naprave za privez, električni priključek in priključek za vodo. Privez plovila v lukah je dražji od priveza v navtičnih sidriščih in cenejši od priveza v marinah.
Cene v lukah navtičnega turizma:
Zadarska regija (področje Župnijske luške uprave Zadar):
Dolžina plovila čez vse | HRK/m/dan |
do 4,99 | 15,00 |
od 5 m do 6,99 | 17,00 |
od 7 m do 11,99 | 20,00 |
nad 12 m | 25,00 |
Splitska regija (področje Župnijske luške uprave Split):
Kategorija luke | 1 | 2 | 3 |
Dolžina plovila | Bol, Komiža, Makarska, Trogir, Stari Grad, Supetar, Vis | Baška voda, Bobovišče, Brela Soline, Drvenik Veli, jelsa, Maslinica, Milna, Omiš, Povlja, Pučišča, Rogač, Stobreč, Sučuraj, Sumartin, Vrboska,… | Arbanija, Drvenik mali, Igrane, K. Gomilica, Nečujam, Seget Donji, Slatine, Vinišče, Virac, Vranjac, Zivogošče, Kaštel Stari, Kaštel Lukšič,… |
00 - 10 m | 20 HRK/m/dan | 15 HRK/m/dan | 10 HRK/m/dan |
10 – 15 m | 30 HRK/m/dan | 20 HRK/m/dan | 15 HRK/m/dan |
15 – 20 m | 35 HRK/m/dan | 25 HRK/m/dan | 20 HRK/m/dan |
20 – 25 m | 40 HRK/m/dan | 30 HRK/m/dan | 25 HRK/m/dan |
25 – 30 m | 45 HRK/m/dan | 40 HRK/m/dan | 30HRK/m/dan |
Privez v marinah
Marine so najdražje za prenočevanje. Z dvigom cen priveza v lukah in na nekaterih sidriščih, pa ne odstopajo več močno. V ceno je všteta tudi uporaba storitev marine kot so električna energija, voda, Wi-Fi.
Dolžina Plovila/Marina | Novigrad | Punat | Piškera (ACI) | Tribunj | Frapa-Rogoznica | Dubrovnik (ACI) | Luka Sali Primerjava |
0-9 m | 202,00 | 317,00 | 511,00 | 390,00 | 540,00 | 464,00 | 315,00 |
9-10 m | 202,00 | 317,00 | 554,00 | 427,50 | 570,00 | 667,00 | 350,00 |
10-11 m | 210,00 | 362,00 | 598,00 | 457,50 | 607,50 | 860,00 | 385,00 |
11-12 m | 226,00 | 400,00 | 641,00 | 517,50 | 667,50 | 903,00 | 420,00 |
12-13 m | 232,50 | 437,00 | 682,00 | 547,50 | 735,00 | 1.088,00 | 480,00 |
13-14 m | 240,00 | 460,00 | 741,00 | 577,50 | 757,50 | 1.156,00 | 520,00 |
14-15 m | 262,50 | 498,00 | 833,00 | 600,00 | 801,00 | 1.274,00 | 560,00 |
15-16 m | 277,50 | 573,00 | 889,00 | 802,50 | 922,50 | 1.451,00 | 600,00 |
16-17 m | 300,00 | 603,00 | 944,00 | 915,00 | 997,50 | 1.561,00 | 660,00 |
Sidranje v Nacionalnih parkih in Naravnih parkih
Za Nacionalne parke Kornati, Mljet, Lastovo in Naravni park Telaščica je potrebno plačati vstopnino. Dodatnih stroškov za sidranje na eni izmed številnih plovk ali privez pred eno izmed gostiln ni. Sidranje na lastnem sidru je možno tudi v vseh zalivih, razen v tistih, kjer je prepovedano. Vstopnice za parke so v predprodaji cenejše do 50% zato jih je smiselno kupiti pred vplutjem v park.
Cene vstopnic kupljenih v parkih:
NP Kornati |
NP Mljet |
NP Lastovo |
PP Telaščica |
|||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-30.6, 1.9.-31.12. | 1.7.-31.8. | 1.1-30.6, 1.9.-31.12. | 1.7.-31.8. | 1.1-30.6, 1.9.-31.12. | 1.7.-31.8. | 1.1-30.6, 1.9.-31.12. | 1.7.-31.8. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 150,00 | 300,00 | 50,00 | 100,00 | 150,00 | 250,00 |
7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 400,00 | 100,00 | 150,00 | 200,00 | 350,00 |
11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 300,00 | 600,00 | 130,00 | 200,00 | 300,00 | 500,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 500,00 | 1.000,00 | 170,00 | 350,00 | 700,00 | 1.200,00 |
25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.100,00 | 2.000,00 | 450,00 | 900,00 | 1.100,00 | 2.000,00 |
50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.250,00 | 4.000,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 2.250,00 | 4.000,00 |
nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 |
Kje lahko kupite vstopnice v predprodaji in koliko stanejo, je podrobno opisano v članku: Cene vstopnic v hrvaške nacionalne parke za plovila v letu 2018
Bermudski trikotnik velja za eno najbolj misterioznih področij na svetu. V njem so se izgubljala letala in ladje in o njem krožijo številne legende že stoletja.
Kje se nahaja Bermudski trikotnik
Bermudski trikotnik ni uradna oznaka nekega področja in ni vrisan na nobeni karti. Naj bi se raztezal na področju med Miamiem na Floridi (ZDA), do otoka Bermuda, tretji vogal pa je v kraju San Juan na Puerto Ricu.
Legende krožijo že 70 let
Prva nepojasnjena dogajanja so bila zabeležena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat naprej krožijo številne legende o vzrokih, ki so povzročili nepojasnjene dogodke.
Nepojasnjena izginotja so dejstvo
V obdobju med leti 1945 in 1965 je v področju izginilo pet letal. Med leti 1800 in 1963 je bilo zabeleženih vsaj 10 izginotij različnih ladij. Različni viri navajajo različno število izginotij. Če bi upoštevali vse, bi bile številke še bistveno višje.
Hitre spremembe vremena
Področje trikotnika je znano po hitrih spremembah vremena in nepričakovanih nevihtah, ki se razvijejo v trenutku.
Kako deluje kompas
Bermudski trikotnik je eno izmed dveh področij na svetu, kjer kompas deluje drugače, kot drugje po svetu. Kompas namreč kaže proti pravemu severu in ne proti magnetnemu severu. Če se ne zavedamo variacije med njima in je ne upoštevamo pri določanju kurza, nas lahko odnese daleč od želene poti.
Področje je zelo globoko
Podvodna topografija področja je možen razlog za nepojasnjena dogajanja. Področje je izjemno globoko. Iz relativno plitvega področja Floride, Bahamov in Dominikanske republike, globine takoj narastejo na 4000, 5000 in več m. Določeni morski jarki pa dosegajo ene največjih globin. Globine jarka Puerto Rico segajo 8.800 globoko. Verjetnost, da bomo odkrili katro od potopljenih ladij ali izgubljenih letal je zelo majhna.
Ali smrdi po plinu?
Znanstveniki so na področju odkrili povečano količino metana v zraku. Razlog je propadanje morskih organizmov, ki ležijo na morskem dnu. Metan se kopiči, kot koncentriran metanov led. Če se odlomi kak žep, se metan dvigne proti površini, kjer izbruhne brez opozorila. Če se to zgodi v trenutki, ko preko pluje ladja, se lahko le ta pogrezne zaradi zmanjšane gostote vode in potopi. Ko potone na morsko dno jo hitro prekrijejo sedimenti in zelo kmalu ni več vidna.
Ali ovira navigacijske naprave
Na področju so zabeleženi številni magnetni vrtinci. Mešajo se topli in hladni morski tokovi, ki lahko povzročijo elektromagnetne anomalije in povzročijo nepravilno delovanje inštrumentov. Omenjena je tudi tako imenovana električna megla, ki lahko zmanjša vidljivost in prekine delovanje inštrumentov.
Neznani leteči predmeti
Na področju je zabeleženo največje število viden potencialnih neznanih letečih predmetov. Nekateri za izginotje ladij in letal krivijo izven zemeljske inteligence.
Gost pomorski in letalski promet
Področje je izjemno obremenjeno s pomorskim in letalskim prometom. Je izjemno priljubljeno med rekreativnimi jadralci in piloti. Prav tako se na področju odvija številen ladijski promet. Glede na gostoto vsega prometa, je verjetnost za nepredvidene dogodke velika. Mogoče je to edini razlog za nepojasnjena izginotja.
Za plovbo po Nacionalnih parkih in Naravnih parkih na hrvaškem je potrebno kupiti vstopnico. Z letom 2018 smo parki Kornati, Lastovo, Mljet in Telaščica poenotili način zaračunavanja vstopnine in prodajajo kombinirane vstopnice s katerimi si lahko ogledate več oziroma vse parke.
Vstopnice je nožno kupiti v predprodaji pred vhodom v park na spletu ali pri pooblaščenih prodajalcih. Celotno leto je deljeno na sezone Cena vstopnic v predsezoni in posezoni (1.1. do 30.6. in 1.9. do 31.12.) so nižje kot v sezoni (1.7. do 31.8.). Cena vstopnice je odvisna od dolžine plovila in časa bivanja v parku. V parku so na voljo le dnevne vstopnice, večdnevne pa je potrebno kupiti v predprodaji. Vstopnice kupljene v Parku veljajo do naslednjega dne do 12.00 ure.
Dnevne vstopnice kupljene v parku
NP Kornati |
NP Mljet |
NP Lastovo |
PP Telaščica |
|||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 150,00 | 300,00 | 50,00 | 100,00 | 150,00 | 250,00 |
7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 400,00 | 100,00 | 150,00 | 200,00 | 350,00 |
11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 300,00 | 600,00 | 130,00 | 200,00 | 300,00 | 500,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 500,00 | 1.000,00 | 170,00 | 350,00 | 700,00 | 1.200,00 |
25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.100,00 | 2.000,00 | 450,00 | 900,00 | 1.100,00 | 2.000,00 |
50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.250,00 | 4.000,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 2.250,00 | 4.000,00 |
nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 |
Dnevne vstopnice kupljene v predprodaji
|
NP Kornati |
NP Mljet |
NP Lastovo |
PP Telaščica |
||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 150,00 | 300,00 | 120,00 | 250,00 | 50,00 | 100,00 | 100,00 | 200,00 |
7,00 - 10,99 m | 200,00 | 400,00 | 150,00 | 350,00 | 100,00 | 150,00 | 150,00 | 300,00 |
11,00 - 17,99 m | 300,00 | 600,00 | 250,00 | 550,00 | 130,00 | 200,00 | 200,00 | 400,00 |
18,00 - 24,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 900,00 | 170,00 | 350,00 | 500,00 | 1.000,00 |
25,00 - 49,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 | 450,00 | 900,00 | 900,00 | 1.800,00 |
50,00 - 74,99 m | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 1.750,00 | 3.500,00 |
nad 75,00 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 |
Tridnevne vstopnice kupljene v predprodaji
|
NP Kornati |
NP Mljet |
NP Lastovo |
PP Telaščica |
||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 |
7,00 - 10,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 800,00 | 400,00 | 800,00 | 500,00 | 1.000,00 |
11,00 - 17,99 m | 800,00 | 1.600,00 | 600,00 | 1.200,00 | 600,00 | 1.200,00 | 800,00 | 1.600,00 |
18,00 - 24,99 m | 1.300,00 | 2.600,00 | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 2.200,00 | 1.300,00 | 2.600,00 |
25,00 - 49,99 m | 2.400,00 | 4.800,00 | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.800,00 | 4.200,00 | 2.400,00 | 4.800,00 |
50,00 - 74,99 m | 4.700,00 | 9.400,00 | 4.100,00 | 8.200,00 | 4.100,00 | 8.800,00 | 4.700,00 | 9.400,00 |
nad 75,00 m | 9.300,00 | 18.600,00 | 7.300,00 | 14.600,00 | 7.300,00 | 16.600,00 | 9.300,00 | 18.600,00 |
Opomba:
- 3 dnevna vstopnica kupljena v parku Lastovo ali Mljet velja za oba parka
- 3 dnevna vstopnica kupljena v parku Kornati ali Telaščica velja za oba parka
Sedemdnevne vstopnice kupljene v predprodaji
|
NP Kornati |
NP Mljet |
NP Lastovo |
PP Telaščica |
||||
Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
0,00 - 6,99 m | - | - | - | - | - | - | - | - |
7,00 - 10,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 |
11,00 - 17,99 m | 1.400,00 | 2.800,00 | 1.400,00 | 2.800,00 | 1.400,00 | 2.800,00 | 1.400,00 | 2.800,00 |
18,00 - 24,99 m | 2.200,00 | 4.400,00 | 2.200,00 | 4.400,00 | 2.200,00 | 4.400,00 | 2.200,00 | 4.400,00 |
25,00 - 49,99 m | 4.200,00 | 8.400,00 | 4.200,00 | 8.400,00 | 4.200,00 | 8.400,00 | 4.200,00 | 8.400,00 |
50,00 - 74,99 m | 8.800,00 | 17.600,00 | 8.800,00 | 17.600,00 | 8.800,00 | 17.600,00 | 8.800,00 | 17.600,00 |
nad 75,00 m | 16.600,00 | 33.200,00 | 16.600,00 | 33.200,00 | 16.600,00 | 33.200,00 | 16.600,00 | 33.200,00 |
Opomba:
- 7 dnevna vstopnica kupljena v kateremkoli parku velja za vstop v vse 4 parke
Nakup vstopnice v predprodaji:
Online na tej povezavi: http://www.np-kornati.hr/
Pri pooblaščenih prodajalcih:
Prodajalec |
Naslov |
Kraj |
Telefon |
Marina Tankerkomerc Zadar | Marina Tankerkomerc Zadar | Zadar | 00 385 91 388 1999 |
Marina Baotić | Don Petra Špike 2a | 21218 Seget Donji | 00 385 21 798 182 |
Albatros Yachting | I. Meštrovića 2 | Marina Tankerkomerc Zadar | 00 385 23 332 282 |
Danuvius marina d.o.o. | Jurjevgradska 2 | 22212 Tribunj | 00 385 22 447 145 |
Marine Travel d.o.o. | Marina Dalmacija 21 | 23206 Sukošan | 00 385 23 393 319 |
Euronautic d.o.o. | Marina Kornati | 23210 Biograd n/m | 00 385 23 385 205 |
Marina Šibenik d.o.o. | Obala Jerka Šižgorića 1 | 22 000 Šibenik | 00 385 22 460 800 |
Adamo Travel | Sali 112 | 23281 Sali | 00 385 23 377 208 |
Dvigovanje cen za navtični turizem postaja hrvaški nacionalni šport. Poleg astronomskega dviga cen za plačilo pavšalne turistične takse za plovila, je nov cenik predstavil tudi Nacionalni Park Kornati.
Za vstop v Nacionalni park Kornati je potrebno kupiti vstopnico. Vstopnico lahko kupite pred vstopom v park po znižani ceni, ali pa v samem parki po redni ceni. Razlika v ceni je dvakratna. Vstopnico po znižani ceni pred vstopom v nacionalni par lahko kupite na spletu ali pa pri pooblaščenih prodajalcih. V ceno vstopnice je všteto tudi sidranje na eni izmed plovk oziroma sidranje na lastnem sidru, kjer je to dovoljeno ali pa privez pred eno izmed gostiln, ki nudi muringe.
Po novem so v cenik dodane tudi kategorije manjših plovil. Do leta 2018 je bila cena za vsa plovila do dolžine 11 m enaka. Z letošnjim letom se uvaja kategorija do 7m in od 7 do 11m. Če pogledamo tabelo cen vstopnic v primerjavi z lanskimi, ugotovimo, da so se cene vstopnic v predsezoni pocenile, v sezoni pa podražile. Z letošnjim letom uvajajo večdnevne vstopnice, ki veljajo za več parkov. Pri nakupu tridnevne vstopnice lahko poleg Kornatov obiščete tudi Naravni park Telaščica, pri nakupu sedem dnevne pa še nacionalni park Mljet in Lastovo.
Cenik vstopnic za nacionalne parke (v HRK)
Nakup vstopnice v parku - velja za en dan
Leto | 2018 | 2017 | Sprememba 18/17 | Sprememba 18/17 | ||
Dolžina plovila/meseci | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 |
0,00 - 6,99 m | 300 | 600 | 400 | 500 | -25,00% | 20,00% |
7,00 - 10,99 m | 400 | 800 | 400 | 500 | 0,00% | 60,00% |
11,00 - 17,99 m | 600 | 1200 | 720 | 900 | -16,67% | 33,33% |
18,00 - 24,99 m | 1000 | 2000 | 960 | 1200 | 4,17% | 66,67% |
25,00 - 49,99 m | 1800 | 3600 | 1600 | 2000 | 12,50% | 80,00% |
50,00 - 74,99 m | 3500 | 7000 | 4000 | 5000 | -12,50% | 40,00% |
nad 75,00 m | 7000 | 14000 | 8000 | 10000 | -12,50% | 40,00% |
Nakup vstopnice v predprodaji
Leto | 2018 | 2017 | Sprememba 18/17 | Sprememba 18/17 | ||
Dolžina plovila/meseci | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 |
0,00 - 6,99 m | 150 | 300 | 240 | 300 | -37,50% | 0,00% |
7,00 - 10,99 m | 200 | 400 | 240 | 300 | -16,67% | 33,33% |
11,00 - 17,99 m | 300 | 600 | 430 | 540 | -30,23% | 11,11% |
18,00 - 24,99 m | 500 | 1000 | 570 | 720 | -12,28% | 38,89% |
25,00 - 49,99 m | 900 | 1800 | 960 | 1200 | -6,25% | 50,00% |
50,00 - 74,99 m | 1750 | 3500 | 2000 | 2500 | -12,50% | 40,00% |
nad 75,00 m | 3500 | 7000 | 4000 | 5000 | -12,50% | 40,00% |
Tridnevna vstopnica (veljajo za NP Kornati, NP Talaščica)
Leto | 2018 | 2017 | Sprememba 18/17 | Sprememba 18/17 | ||
Dolžina plovila/meseci | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 |
0,00 - 6,99 m | 300 | 600 | 480 | 600 | -37,50% | 0,00% |
7,00 - 10,99 m | 500 | 1000 | 480 | 600 | 4,17% | 66,67% |
11,00 - 17,99 m | 800 | 1600 | 860 | 1080 | -6,98% | 48,15% |
18,00 - 24,99 m | 1300 | 2600 | 1150 | 1440 | 13,04% | 80,56% |
25,00 - 49,99 m | 2400 | 4800 | 1920 | 2400 | 25,00% | 100,00% |
50,00 - 74,99 m | 4700 | 9400 | 4000 | 5000 | 17,50% | 88,00% |
nad 75,00 m | 9300 | 18600 | 8000 | 10000 | 16,25% | 86,00% |
Sedemdnevna vstopnica (veljajo za NP Kornati, NP Talaščica, NP Mljet, NP Lastovo)
Leto | 2018 | 2017 | Sprememba 18/17* | Sprememba 18/17* | ||
Dolžina plovila/meseci | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 | 1-6, 9-12 | 7,8 |
0,00 - 6,99 m | - | - | 720 | 900 | - | - |
7,00 - 10,99 m | 900 | 1800 | 720 | 900 | 25,00% | 100,00% |
11,00 - 17,99 m | 1400 | 2800 | 1300 | 1620 | 7,69% | 72,84% |
18,00 - 24,99 m | 2200 | 4400 | 1730 | 2160 | 27,17% | 103,70% |
25,00 - 49,99 m | 4200 | 8400 | 2880 | 3600 | 45,83% | 133,33% |
50,00 - 74,99 m | 8800 | 17600 | 6000 | 7500 | 46,67% | 134,67% |
nad 75,00 m | 16600 | 33200 | 12000 | 15000 | 38,33% | 121,33% |
*lansko leto je bila vstopnica le za 5 dni in je veljala le za NP Kornati, zato primerjava ni 100% relevantna.
Nakup vstopnic v predprodaji
Vstopnice v predprodaji lahko kupite na spletni strani Nacionalnega parka Kornati ali v predprodaji pri pooblaščenih prodajalcih:
- Marina Kremik d.o.o., Primošten,
- Marina Baotić, Seget Donji
- Marina Šibenik d.o.o., Šibenik
- Danuvius marina d.o.o., Tribunj
- A. Bisage, Jezera
- Marina Betina, Betina
- ACI marina Žut
- ACI marina Jezera
- ACI marina Vodice
- ACI marina Skradin
- Euronautic d.o.o., Marina Kornati, Biograd n/m
- Bimex Adria, Marina Dalmacija, Sukošan
- 2island Travel, Preko
- Albatros Yachting, Marina Zadar Tankerkomerc, Zadar
- Adamo Travel, Sali, Dugi otok
- Makirina turist d.o.o., Pirovac
V članku Burja na Jadranu smo razložili zakaj piha burja, kako piha, kakšne so njene značilnosti in kakšni so valovi, ki jih povzroča. Burja lahko dosega orkanske hitrosti. V predelih kjer piha najmočneje, v tako imenovanih strženih, lahko dosega hitrosti preko 100 vozlov. Povzroča visoke in kratke valove, ki so posebej nevarni, kadar prihajajo v bok plovila.
Z dobrim poznavanjem vetra, lahko plovbo v njem prilagodimo, se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča in varno in udobno priplujemo na cilj.
Ali je potrebno izpluti
V primeru, da je napovedana močna burja, ki presega hitrosti 30 vozlov se najprej vprašajmo ali je pametno izpluti. Če lahko plovbo odložimo, potem ostanemo na varnem privezu in izplujemo, ko burja pade. Poleg nevarnosti med samo plovbo, ne smemo pozabiti, da bomo morali v takšnem vetru tudi pristati, za kar potrebujemo dobro znanje manevriranja s plovilom.
Nevarnosti plovbe v visokih valovih
Ocena višine valov pri hitrosti vetra (Beaufortova lestvica) |
|||||
Bf (bofori) |
hitrost vetra od (v vozlih) |
hitrost vetra do (v vozlih) |
hitrost vetra od (v m/s) |
hitrost vetra do (v m/s) |
višina valov (m) |
0 | 0,0 | 0,39 | 0,0 | 0,2 | 0,00 m |
1 | 0,4 | 3,0 | 0,2 | 1,5 | do 0,20 m |
2 | 3,0 | 6,5 | 1,6 | 3,3 | do 0,50 m |
3 | 6,5 | 10,5 | 3,4 | 5,4 | do 1,00 m |
4 | 10,5 | 15,5 | 5,5 | 7,9 | do 1,50 m |
5 | 15,5 | 21 | 8,0 | 10,7 | do 3,00 m |
6 | 21 | 27 | 10,8 | 13,8 | do 4,00 m |
7 | 27 | 33 | 13,9 | 17,1 | do 5,50 m |
8 | 33 | 40 | 17,2 | 20,7 | do 7,50 m |
9 | 40 | 47,5 | 20,8 | 24,4 | do 10,0 m |
10 | 47,5 | 55 | 24,5 | 28,4 | do 12,5 m |
11 | 55 | 63 | 28,5 | 32,6 | do 14,0 m |
12 | 63 | 77 | 32,7 | 39,6 | do 15,0 m |
13 -17 | 77 | 120 | 39,7 | 61,2 | nad 15,0 m |
Prevračanje plovila
Visoki valovi lahko naše plovilo prevrnejo. Najnevarnejši so valovi, ki trčijo v bok plovila. Plovilo je bistveno ožje, kot meri njegova dolžina, zato se bo hitreje prevrnilo kadar ga bodo zadeli valovi z boka. Proti valovom moramo zato vedno pluti pod kotom 45-90 stopinj glede na val oziroma pod kotom 0-45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo.
Prekinitev delovanja motorja
Druga nevarnost nam preti kadar plujemo z motorjem. V rezervoarju goriva so pogosto usedline. Ko plujemo po razburkanem morju, se te pomešajo z gorivom, pridejo v filter goriva in ga zamašijo. Motor se ustavi in ga ne moremo vžgati dokler ne zamenjamo filtra goriva in očistimo dotoka goriva. Podoben problem se lahko pojavi kadar plujemo z rezervoarjem, v katerem je manjša količina godiva. Ker se to pretaka po rezervoarju, lahko v določenih trenutkih črpalka namesto goriva vsesava zrak. V kolikor se to zgodi na dieselskem motorju in zrak doseže motor, ga bo potrebno odzračiti preden ga bomo lahko ponovno vžgali. V razburkanem morju bo to zelo težko izvedljivo brez dobrega tehničnega predznanja pa celo nemogoče. Pri bencinskih motorjih bomo problem rešili lažje, a še vedno nam motor v ključnem trenutku ne bo deloval.
Trganje jader
Jadra so oblikovana, da prenašajo obremenitve med jadranjem. Materiali, šivi in vrvi so temu prilagojeni in zdržijo nekaj kratnik pričakovanih obremenitev. Nevarnost trganja jader je največja, kadar jadra niso napeta in v vetru nekontrolirano frfotajo. Na dele jadra, ki niso čvrsto pripet, zaradi efekta biča, delujejo ogromne sile, ki ga hitro pretrgajo.
Poglejmo si kako plujemo v takem vetru z motornim plovilom in kako z jadrnico.
Plovba z motornim plovilom
Ali je pametno izpluti ali ne
V razburkanem morju so večja plovila varnejša za plovbo od manjših. Običajno je plovba v valovih, ki so višji kot je širina plovila nevarna. Takšni valovi lahko hitro prevrnejo plovilo že pri majhni nepazljivosti krmarja. S plovilom krajšim od 5 m in okvirno širino 1,5m, plovbo v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo preko 15 vozlov odsvetujemo. Analogno lahko za različno velika plovila preberemo kar iz Beaufortove lestvice.
Plujmo v področju najmanjših valov
Valovi senjske burje v Baški na otoku Krk |
Kadar smo že na morju in nas ujame močna burja, ali pa smo primorani izpluti, upoštevajmo lastnosti vetrov in na kašen način povzročajo valove.
Burje piha s kopnega. Največjo hitrost doseže ob obali, nato pa z oddaljenostjo od obale hitrost pada. Valovi na morju začnejo nastajati ob obali. Veter potrebuje določeno razdaljo da povzroči visoke valove. Tik ob obali s katere piha, valov ni. Z oddaljenostjo od obale valovi naraščajo, nato pa zaradi zmanjševanja moči burje padejo. Burja skoraj nikoli ne doseže vzhodne obale Italije, zato pred italijansko obalo valov burje ni več. Ker največjo nevarnost povzročajo valovi, je najbolj pluti v področjih, kjer so valovi najnižji ali pa jih celo ni. Zato poizkušamo pluti čim bliže zahodnim obalam otokov, kjer smo v zavetrju ali čim bliže obali kopna, kjer je burja sicer najmočnejša a valov ne povzroča.
Plujmo v valove
Kadar ne moramo pluti v področjih majhnih valov ali področij brez valov, moramo smer plovbe prilagoditi smeri valov. Najbolj varna je plovbe v valove. Je bolj varna kot plovba z valovi. Obračanje plovila, ter bočni zanos krme in premca pri plovbi v valove sta manjša. Plovilo je lažje vodljivo. Najbolj varno plujemo kadar plujemo direktno v valove ali pod kotom največ 45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo valovi. Če smer plovbe, ki nam jo pogojujejo valovi, ni naša želena smer, se lahko z nekoliko več dela varno približujemo svojemu cilju. Valovi burje običajno niso vsi enako visoki. Nekateri so manjši, nekateri večji. Kadar plujemo med manjšini, se poizkušamo držati želene smeri plovbe, ko pa opazimo, da se nam približuje večji val, premec obrnemo proti valu, ga prečkamo, nato pa zopet plujemo bliže svoji želeni smeri.
Kaj pa če so valovi preveliki
Morje nas lahko preseneti. Ko izplujemo iz luke ali zavetrja, valovi začno postopoma naraščati. Če plujemo na primer v Velebitskemu kanalu z obale proti otokom valovi postopoma naraščajo proti otokom. Bliže kot smo obalam otokov Rab, Pag ali Krk, višji so valovi. Če v določeni točki spoznamo, da nadaljevanje plovbe ne bo več varno imamo dve možnosti. Odločimo se lahko za nadaljevanje plovbe ali pa se s plovilom obrnemo in vrnemo v izhodišče. Oboje je lahko nevarno. Pri nadaljevanju plovbe bodo valovi še naraščali, pri obračanju plovila pa tvegamo, da se bo plovilo prevrnilo, ko bodo valovi prihajali v bok. Manever obračanja plovila lahko izvedemo, vendar moramo izbrati primeren trenutek. Na manever se moramo pripraviti. Opazujmo valove in počakamo, da nas dosežejo najmanjši, nato pa hitro izvedimo manever obračanja. Manevr izvedemo tako, da je plovilo obrnjeno bočno na valove, ko je v kotanji, med dvema valoma. Takrat je verjetnost prevračanja najmanjša.
Plovba z jadrnico
Plovba z jadrnico je varnejša kot plovba z motornim plovilo. Možnost prevračanja plovila je manjša zaradi stabilnosti, ki jo zagotavlja kobilica. V močnem sunkovitem vetru, lahko plujemo zgolj na motor, vendar je plovba z jadri bolj varna in stabilna.
Plovba na motor
V kolikor plujemo zgolj na motor, se lahko ravnamo po predlogih za plovbo z motornim plovilom. Pri jadrnicah in plovbi v razburkanem morju ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih lahko vozimo v gorivu oziroma rezervoarju v gorivu. V dieselskem gorivu lahko živijo mikroorganizmi. Med njimi so različne vrste bakterij, kvasovke in plesni. Običajno se te kot sediment posedejo na dno rezervoarja. Ko plujemo po razburkanem morju, se pomešajo z gorivom. Po daljši plovbi zamašijo filter, pretok goriva je vse slabši, obrati motorja začnejo padati in motor na koncu motor ugasne.
Plovba z jadri
Plovba z jadri je varnejša. Jadrnice imajo motorje majhnih moči, ki so lahko v močnem vetru prešibki za plovbo. Plovba z jadri bo udobnejša. Jadra in kobilica bodo med plovbo skrbele za večjo stabilnost plovila. Plovilo se bo manj zibalo. Jadrnica bo nagnjena od vetra. Privetrna stran plovila bo dvignjena in na krov bo prihajalo manj vodnega pršca.
Površina jader
Burja piha v sunkih. Sunki lahko dosegajo do 3-kratnik hitrosti vetra. Velikost jader moramo zato prilagoditi največjim sunkom. Jadra z zmanjšano površino namestimo še preden zaplujemo v področja, kjer burja dosega največje hitrosti. Ko nas bodo dosegli močni vetrovi in močni sunki, bo zmanjšanje površine jader izjemno težko ali celo nemogoče.
Smer plovbe
Smer plovbe v burji bo potrebno prilagajati. Najkrajša pot oziroma plovba v isti smeri ne bo najbolj varna. Na krmilu bo potrebno opraviti veliko dela. Ko plujemo v veter in se nam približuje val, moramo s premcem zapluti v smeri, ki je pravokotna na val, se pravi v veter. Ko prečkamo val, plovilo obrnemo od vetra. Sprememba smeri je odvisna od velikosti valov. Višji kot bodo valovi močneje v veter bomo morali obrniti. Ekvivalentno moramo pluti tudi z vetrom (polkrma). Ko plujemo v val, zaplujemo od vetra, ko ga prečkamo zaplujemo v veter in se spustimo po valu.
1. smer vetra; 2. vrh vala; 3. dno vala; 4. želena smer plovbe; 5. najbolj varna plovba
Plujmo z občutkom
Krmar mora plovilo čutiti. Plovba na opisan način je fizikalno pogojena. Krmar z dobrim občutkom bo na tak način plul samodejno, tisti z manj občutka pa se tega lahko naučijo. Plovba ne bo enostavna. Opraviti bo potrebno veliko dela. Krmar mora biti ves čas pozoren in spremljati, kakšni valovi se mu približujejo. V teoriji bodo valovi pravokotni na smer s katere piha veter, v realnosti pa smeri valov močno variirajo. Za varno plovbo bo potrebno opraviti veliko vaje.
Plovba v burji pozimi
Pozimi je zrak hladnejši in zato gostejši. Na jadra deluje z večjo silo. Površino jader moramo temu primerno zmanjšati. Običajno je površina jader za plovbo pozimi med 10 in 15% manjša kot poleti, ko je zrak toplejši.
Najbolj problematična področja za plovbo v burji
- Tržaški zaliv – plovba iz Pirana v Tržič in obratno
- Kvarner – plovba iz Pule proti Lošinju in obratno
- Senjska vrata – Plovba z otoka Krk na otok Rab in obratno
- Ninski zaliv – plovba iz otoka Vir proti otoku Rab in obratno
- Šibeniška regija – plovba iz Rogoznice proti otoku Žirje in Kornatom in obratno
Področje visokega zračnega pritiska na južnem Atlantiku St. Helena ali St. Helena High je sistem visokega zračnega pritiska, ki se razširja na južnem Atlantiku. Ker ima sistem svoj center pogosto okrog otoka St. Helena, je po njem dobil tudi ime. Razširja se na področju, ki je veliko več tisoč kilometrov in močno vpliva na plovbo v tem delu sveta.
Otok Sv. Helena |
St. Helena je majhen otok v južnem Atlantskem oceanu. Od Ria de Janeira je oddaljen 2500 nmi, od zahodne obale Afrike pa 1210 nmi. Otok vulkanskega nastanka je dolg 16 km, v širino pa meri vsega 8 km. Leta 1502 so ga odkrili Portugalci. Takrat je bil otok nenaseljen. Na otok, ki je danes del Britanskega prekomorskega teritorija, je bil oktobra leta 1815 izgnan Napoleon. Danes na otoku živi približno 5000 ljudi. |
Ker je sistem na južni polobli, se vetrovi okrog sistema vrtijo v obratni smeri od urinega kazalca. Vetrovi ob zahodnih obalah južne Afrike zato pihajo iz juga proti severu. Plovba iz severozahodne Afrike proti južni Afriki je zato ob obalah otežena. Ker jadralci plujejo raje z vetrom, je plovba po zahodni strani sistema hitrejša. Tam vetrovi pihajo iz severa proti jugu, nato pa se na skrajnem jugu obrnejo proti vzhodu. To je razlog zaradi katerega večina jadralcev iz Evrope pluje najprej proti vzhodnim obalam Brazilije (Fenando ne Noronha) nato pa jih sistem ponese proti jugovzhodu, proti obalam Južno Afriške republike. Dvakratno prečkanje Atlantika je daljša a hitrejša pot, kot plovba ob zahodni obali Afrike.
Ker se sistem St. Helena premika in spreminja svojo velikost, je temu potrebno prilagoditi plovbo. Pluti je potrebno po robovih sistema, kjer pihajo vetrovi. Bliže kot smo centru sistema, manj je vetra in plovba postaja počasnejša. Velikost in natančno pozicijo sistema je potrebno spremljati in plovbo prilagoditi.
PYRoff - biološko razgradljiv gasilni aparat namenjen uporabi v navtiki
Kaj je PYRoff?
PYRoff je nov revolucionaren izdelek za gašenje požarov. Delovati začne takoj ko pride v stik z ognjem in ga pogasi preden ima možnost da se razširi in povzroči večjo škodo. Omogoča učinkovito zaščito pred ognjem. Njegova vsebina ni škodljiva ne ljudem, živalim niti okolju. Uporabljamo ga lahko v zaprtih kakor tudi odprtih prostorih. PYRoff ne potrebuje nobenega vzdrževanja in ima pet letno garancijo. Gasilni aparat PYRoff je avtomatski in ročni gasilni aparat, je lahek in enostaven za uporabo, pogasi požar v nekaj sekundah, ni strupen, biološko razgradljiv, ne potrebuje vzdrževanja, nepremočljiv, sproži se samodejno ob stiku z ognjem in ima garancijo 5 let.
Aparat je primeren za uporabo v zaprtih in odprtih prostorih. Namestimo ga v motorni prostor in v kabine plovila. Gasilni aparat PYRoff se samodejno aktivira ko je v stiku z ognjem v 2 do 3 sekundah. Gasilno sredstvo se razprši po prostoru in ugasne požar. Razpršeno gasilno sredstvo preprečuje ponovni vžig pogašenih predmetov. V primeru požara in aktiviranja gasilnega aparat, lahko gasilno sredstvo sperete v vodo in se tem ne ogrožate onesnaženja morja.
Gasilnemu aparatu je priloženo tudi stikalo s katerim ga lahko ročno aktiviramo. V primeru ročnega proženja se aparat aktivira že v eni sekundi! Izdelki PYRoff niso pod pritiskom in zato ne potrebujejo rednih vsakoletnih inšpekcijskih pregledov ali vzdrževanja.
Gasilni aparati PYRoff so namenjeni gašenju požarov tipa A (trdne snovi, ki so običajno organskega izvora) ter požare tipa B (tekočine in snovi, ki postanejo tekočine).
Kako deluje PYRoff?
Gasilni aparat PYRoff ima posebno lastnost. Avtomatsko začne delovati, ko pride v stik z odprtim ognjem in ogenj pogasi v nekaj sekundah. Plastično ohišje, ki je izdelano iz biološko razgradljivih materialov, vsebuje neškodljivo gasilno tekočino. Na ohišje je pritrjeno hitro sprožilo. Ko le to pride v stik z ognjem, se odpre ohišje aparata. Gasilno sredstvo se upari in iz prostora posrka kisik, kar nemudoma pogasi požar. Tekočina iz aparata, ki se upari v vodno paro, substanca, ki se nahaja v tekočini pa zmanjša možnost ponovnega vžiga na minimum. Vse to se zgodi v nekaj sekundah. Plastično ohišje aparata po požaru enostavno odstranimo. V celoti ga lahko recikliramo.
Uporaba gasilnega aparata PYRoff
Gasilni aparati PYRoff so preventivni izdelki. Uporabljati jih je možno na dva načina, aktivno ali pa pasivno.
Pasivna uporaba
Gasilne aparate PYRoff namestimo na mesta, kjer je možnost izbruha požara. Če pride do izbruha požara, ga aparat samodejno zazna in ga pogasi brez kakršne koli pomoči ali intervencije človeka.
Aktivna uporaba
Če pride do požara v nezaščitenem področju, lahko gasilni aparat PYRoff enostavno zavalimo ali vržemo v ogenj z varne razdalje. Gibanje v bližini ognja je izjemno težko in nevarno. Aparat PYRoff lahko v ogenj vržemo, ne da bi se mu preveč približevali. Ko aparat pade v ogenj ali pa ga v ogenj zavalimo, se bo sam avtomatsko aktiviral in pogasil ogenj brez pomoči oziroma človeškega posredovanja. Zaradi te sposobnosti, je gašenje požara hitro. S tem zmanjšamo škodo zaradi požara na minimum.
Certifikati
Gasilnik PYRoff ima RINA certifikat in je namenjen za uporabo v navtiki.
Namestitev aparata PYRoff
Aparati PYRoff so novi in učinkoviti izdelki za uspešno gašenje požarov. Uporabimo jih lahko na različne načine tako preventivno in aktivno. Priporočamo jih za uporabo na plovilih, v avtomobilih, doma in v pisarni, v mobilnih domovih, garažah in skladiščih goriva. Ker se aparati aktivirajo samodejno so posebej priporočljivi za uporabo v prostorih, ki so skriti očem kot so motorni prostori, kleti in drugi prostori in podobno. Gasilni aparati PYRoff so dopolnilno sredstvo za gašenje in ne kot nadomestilo le teh.
Gasilniku je priloženo stojalo, ki ga pritrdimo z dvema vijakoma. V stojalo vložimo aparat, ki je takoj pripravljen za delovanje. Za namestitev je potreben čas 2 minut.
PYRoff po korakih
Prikaz delovanja gasilnega aparata PYRoff
- PYRoff reagira v nekaj sekundah po tem, ko pride v stik z ognjem
- Pri stiku stikala z ognjem se sprosti energija, ki povzroči, da aparat raznese
- Tekoče gasilno sredstvo se pri upari in prepreči dostop kisika
- Para gasilnega sredstva se poleže na ugasnjeno površino in naredi plast, ki zmanjša možnost ponovnega vžiga na minimum
Gasilnik v plovila vgrajujejo ladjedelnice (prva vgradnja):
- ELAN
- Monte Carlo Yacht (Beneteau group)
- Austin Parker
- Sessa Marine
- Fiart
- Baia
- Canados
- Aprea Mare
Naroči navtični gasilni aparat PYRoff
Sidranje ponoči
Sidranje na sidrišču ponoči prinaša dodatne izzive na katere se moramo pravočasno pripraviti.
Verjetno sem vam je že zgodilo, da vas je med plovbo ujela noč in niste dosegli svoje želene destinacije. Mogoče se vam je to zgodilo celo v času slabega vremena in ste bili prisiljeni zapluti v nepoznan zaliv, se zasidrati in prenočiti. Poglejmo na katere stvari moramo biti pozorni pri sidranju ponoči.
- Pred vplutjem v nepoznan zaliv dobro poglejmo pomorske karte in preberimo vodnike, kakšne so posebnosti posameznega zaliva. Ko smo se prepričali, da je v zalivu sidranje varno, počasi vplujemo v zaliv. Stalno spremljamo globinomer in se držimo primerne globine glede na naše plovilo. Ker ne poznamo natančnih globin v zalivu, moramo imeti v mislih tudi varnostno rezervo. Ne smemo pozabiti, da se bo plovilo po sidrišču premikalo. Globine morajo biti ustrezne na vseh mestih, kjer bo plovilo krožilo okrog sidra.
- Spustimo primerno količino sidrne verige. Ker ne poznamo tipa morskega dna in dejstva ali bo sidro držalo ali se bo v morskem dnu premikalo, je bolje spustiti daljšo verigo. Primerna izbira dolžine v tem primeru je 7-kratnik globine kjer smo sidrali.
- Preverimo, če se je sidro vkopalo in če sidro drži. Z vzvratno plovbo preverimo, če se plovilo ustavi, ko se napne sidrna veriga (več o postopku sidranja na tej povezavi).
- Ko smo se prepričali, da smo zasidrani, naše delo s tem še ni zaključeno. Po mednarodnih predpisih o izogibanju nesreč na morju, smo veš čas dolžni zagotavljati varnost na plovilu. Zato moramo ponoči redno v intervalih pregledovati, kaj se dogaja s plovilom. Preveriti moramo, če sidro drži ali orje, ali se približujemo obali oziroma kateremu drugemu plovilu v zalivu. Lahko si pomagamo z radarjem, kjer nastavimo potrebne alarme. V kolikor ga nimamo, si lahko pomagamo z aplikacijami na mobilnih telefonih – sidrni alarm.
Privez na plovko-bojo in obalo
Privez plovila na plovko ali bojo in hkrati na obalo oziroma krmni muring je poseben način privezovanja plovila v sidriščih. Običajno tak način privezovanja lastniki sidrišč uporabijo, kadar je za privez na voljo malo prostora. Ker so plovila privezana v dveh točkah (premec in krma), je njihovo premikanje v sidrišču zelo omejeno. Plovke so nameščene bliže druga k drugi in manevriranega prostora je manj. Pri temu načinu priveza moramo ločiti, ali je krmni muring sidran na morsko dno ali je sidran na obalo.
Kako sidramo, kadar je krmni muring sidran v morsko dno
Pri privezu plovila na plovko, ki ima krmni muring sidran v morsko dno lahko plujemo okrog plovke, ter med plovko in kopnim. Na plovko sta privezani dve vrvi, ki se strmo spuščata proti morskemu dnu in ne ovirata plovbe. To je tudi v primeru, ko je plovilo že privezano na plovko. V kolikor imamo na sidrišču bočni veter, se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever.
Postopek priveza
- proti plovki priplujemo iz smeri, kjer bo privezana krma plovila
- premec plovila približamo plovki
- z našo vrvjo privežemo premec plovila na plovko (obvezno na priponko pod plovko)
- s plovke dvignemo krmno vrv-muring
- ga prenesemo s premca na krmo
- privežemo krmni muring
Slike:
A - postopek prihoda in priveza plovila
B - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)
C - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)
Pri tej vrsti sidrnih naprav lahko sidramo na opisani postopek ali pa postopek, kot je opisan za primer sidranja na plovko s privezom krme na obalo. Sidrišče, ki imat nameščene takšne sidrne naprave je naprimer sidrišče Viča pri kraju Bobovišča na otoku Brač.
Kako sidramo, kadar je krmni muring privezan na obalo
Kadar je krmni muring privezan na obalo, je potrebno plovilo privezovati drugače. Dokler so vse plovke v sidrišču prazne, lahko priplujemo enako kot v prejšnjem primeru. Krmni muring namreč leži na morskem dnu in ne ovira plovbe. Stvari pa se spremenijo, takoj, ko se na plovko priveže eno plovilo. Takrat je njegov krmni muring privezan na obalo in plovba med plovkami in obalo ni več možna (glej slika E in F).
Postopek priveza
- Plovilo pred sidriščem obrnemo in proti plovki plujemo s krmo.
- Ko se krma približa plovki, ustavimo plovilo.
- Dvignemo plovko in skozi spodnje uho potegnemo vrv, ki jo bomo privezali na premcu. Vrv mora biti dolžine vsaj 6 m. V kolikor imamo dolgo vrv, lahko en konec privežemo na premcu plovila, drugega pa potegnemo skozi spodnje uho plovke, nato pa ga le skrajšujemo vse do premca.
- Dvignemo moring vrv za privez na kopno.
- Nadaljujemo s plovbo proti obali
- En član posadke, ob plovbi nazaj, premčni muring prenese na premec in ga priveže, drugi član posadke previdno skrajšuje krmni muring. Previdnost je potrebna, da se vrv ne bi ovila okrog propelerja ali krmila.
- Privežemo premčni in krmni muring.
Slike:
D - postopek prihoda in priveza plovila
E - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)
F - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)
V kolikor imamo na sidrišču bočni veter se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever.
Sidrišči, ki imata nameščene takšne sidrne naprave sta na primer sidrišče Mala Rava na otoku Rava in sidrišče Stržna pri Brbinju na otoku Dugi.
Previdnost
Pri tem načinu sidranja moramo zelo pazljivo ravnati z vrvmi. V brezvetrju, ko plovila ne bo odnašalo, bo sidranje dokaj enostavno. Med sidranjem v vetru, predvsem bočnem, pa bo nekoliko težje. Vrvi moramo stalno imeti pod nadzorom. V kolikor nas nekontrolirano odnaša na vrvi, moramo ustaviti motor, vrvi spustiti v vodo da potonejo in šele nato nadaljevati z manevriranjem. Postopek je bolje ponoviti, kot pa se zaplesti v privezne vrvi.
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.