Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Zadnji video

Konec meseca oktobra, natančneje od 19. do 22.10.2017, se bo ponovno odvijal navtični sejem Biograd Boat Show 2017, kjer lahko pričakujemo rekordno število obiskovalcev, ljubiteljev navtike ter ostalih privržencev vseh vrst plovil.

Navtični sejem v Biogradu bo odprl svoja vrata že 19. leto zapored, kar pomeni, da tega dogodka preprosto ne smete zamuditi. Lansko leto je BBS predstavil preko 300 plovil in gostil več kot 300 razstavljavcev. Med njimi boste tudi letos lahko poiskali podjetje MOTO-NAUTIKA, ki predstavlja gumenjake kanadskega podjetja GRAND, ter plovila italijanskega proizvajalca RANIERI.

Ogledali si boste lahko 6,5-metrski gumenjak iz linije Golden Line - G650HGLF, enega izmed najmodernejših gumenjakov Ranieri Cayman 19S, zelo priljubljenega Golden line G500 in by-boat G340 ter prenosne in lahke Elf 240 in Gala 270, za katere ne potrebujete registracije. Navtični navdušenci, ki pa prisegate na plastične čolne, boste imeli na ogled plovila iz linij Open Line - Voyager 19S in 23S, ter Sundeck Line - Shadow 20

To pa še vedno ni vse! Tudi letos bo podjetje MOTO-NAUTIKA ponujalo možnost testne vožnje s plovili, ki so v njihovem prodajnem repertoarju! (spodaj slike)

NE SPREGLEJTE!!!  Podjetje Moto-Nautika je za obiskovalce portala E-NAVTIKA pripravilo darilo in sicer bodo iz vseh prijav izžrebali par brezplačnih vstopnic za omenjen dogodek. Kako sodelujete? Prijavite se na tej povezavi. 

Sreda 11 Okt 2017

Plovba v megli

V zimskem času lahko na Jadranu naletite tudi na meglo. Megla lahko zelo hitro obkroži vaše plovilo in močno zmanjša vidljivost ter s tem poveča tveganje za nesrečo. Zato morate takrat pravilno reagirati.

Ladijski radar

Oprema za plovbo v megli

Na srečo je večina današnjih plovil opremljena z opremo, ki nam pomaga pluti v težjih pogojih med katere uvrščamo tudi meglo. Med opremo, ki nam močno olajša plovbo v megli uvrščamo predvsem radar, chartplotter, radarski odbojnik, AIS, opremo za oddajanje zvočnih signalov, luči ter žaromet. Pomembno je, da ste z uporabo omenjene opreme, ki jo imate na razpolago, seznanjeni že pred izplutjem, saj vam bo le tako lahko dobro koristila.

V megli je najbolj učinkovit radar, vendar najpogosteje ravno radarja nimamo na razpolago.

Kako postopati v primeru megle

Plovbi v megli se je najbolje odpovedati. V kolikor to ni možno, se je treba nemudoma pripraviti za plovbo v megli.

Plovilo je treba pripraviti, da postanete bolje “vidni”. Hkrati pa je treba neprestano zelo pozorno spremljati okolico (druga plovila, nevarnosti na plovni poti, itd.).

Plovba v megli

- Prilagodite hitrost plovila. Priporočena je plovba vsaj z minimalno hitrostjo in s tem neprestana pripravljenost na takojšnji manever za izognitev trčenju.

- Če je več oseb na plovilu je potrebno določiti eno osebo, ki bo spremljala in sporočala dogajanje s premca plovila. Ne samo, da s tem pridobite nekaj metrov vidljivosti, temveč tudi malce psihološke podpore. Drugim osebam omejite gibanje po plovilu in jim naročite, da oblečejo rešilne jopiče.

- Namestite radarski odbojnik, da postanete bolje vidni za druga plovila, ki uporabljajo radar.

- Prižgite luči in po potrebi tudi žaromet.

- Neprestano spremljajte radar (če ga imate na plovilu) in elektronske karte.

- Oddajajte in poslušajte zvočne signale skladne s pravili o izogibanju trčenju na morju. Če nimate piščalke oziroma zvona, ker je vaše plovilo krajše od 12 m oziroma od 20 m, oddajajte drugi učinkovit zvočni signal, da vas bodo slišala druga plovila. 

Radarski odbojnik

- Spremljajte kompas in skrbite, da držite izbran kurz plovila ter pozicijo vašega plovila pogosto vrisujte na navigacijsko karto.

S temi ukrepi imate veliko večje možnosti, da se izognete nesreči. Še vedno pa je prvi varnostni ukrep, da se poskušate izogniti megli. To lahko dosežete tudi s spremljanjem vremenske napovedi, čeprav je meglo tako kot vse druge izredne vremenske pojave včasih težko natančno napovedati.

Radarski odbojnik

Radarski odbojnik je enostavna ladijska oprema, ki povečuje našo vidnost na radarskih slikah plovil, ki plujejo v naši bližini. Zaradi svoje oblike in konstrukcije zagotavlja močnejši odboj radarskega signala in povečuje razpoznavnost vzorca na radarski sliki zaradi katerega nas lažje prepozna kot plovilo. Ker se lahko plovila gibljejo v radiju 360 stopinj okoli nas, je naloga radarskega odbojnika, da odbija signale v vseh smereh. To je težko doseči, zato so odbojniki različnih oblik in velikosti. Na plovilih namenjenih rekreaciji in zabavi najpogosteje srečamo odbojnike v obliki valja ali pa vogalni odbojnik. Valjasti odbojnik je običajno v plastičnem ohišju in zagotavlja kar najmanjši zračni upor, vogalni pa so sestavljeni iz treh kovinskih plošč, ki skupaj tvorijo oktaeder in odbijajo radarske signale v vseh ravninah. Radarski signal odbija kakršen koli kovinski objekt. V kolikor na plovilu nimamo odbojnika in se znajdemo v megli, lahko priročnega izdelamo iz kovinske opreme na plovilu. Odbojnik vedno namestimo čim višje na plovilu s čemer si zagotovimo, da nas bodo druga plovila na svojem radarju zaznala že na večji oddaljenosti.

Nastanek megle in njene značilnosti na Jadranu

Megla se na morju pojavi takrat, ko nad hladno morje prihaja topel in vlažen zrak, ki se tam ohladi do kondenzacije. Megla je zato na Jadranu najbolj pogosta ob koncu zime, predvsem februarja in marca, ko morje doseže najnižjo temperaturo v letu. Prav v tem času so razmeroma pogosti tudi topli in vlažni vetrovi južnih smeri. Na Jadranu se megla najpogosteje pojavlja na območju severnega Jadrana (delta reke Pad, območje Beneške lagune, Tržaški zaliv). V Slovenskem primorju imamo povprečno okoli 20 meglenih dni na leto. 

Plovba v megli

Plovba v megli je zahtevna. V kolikor na plovilu nimate primerne opreme za plovbo v megli in plovba ni nujna, se ji raje odpovejte.

Preden se odpravite na morje ob koncu zime, preverite temperaturo morja in temperaturo ter vlažnost zraka ter ocenite verjetnost nastanka megle oziroma spremljajte vremensko napoved. Od tega bo namreč odvisno načrtovanje plovbe, organizacija dela na plovilu in priprava opreme.

Preberite več na: 

Zvočni signali ob zmanjšani vidljivosti

Oprema za zvočne signale

 

 

 

Torek 10 Okt 2017

 

Letošnjo regato Mrduja, ki je potekala 7.10.2017 je zaznamovala močna burja, lomljenje jamborov, trganje jader, več padcev članov posadke v morje in celo prevračanje in potopitev plovil.

Mrdujska regata je ena večjih, če ne celo največja regata na Hrvaškem. V letošnjem letu se je regate udeležilo 191 jadrnic. Močna burja, ki je pihala na splitskem področju je floto močno zdesetkala. Pihala je s hitrostjo 30 vozlov, sunki pa so dosegali tudi 50 vozlov in več. Večina flote, ki je štartala pred luko Split, je dosegla otok Mrduja pred Splitskimi vrati, a v cilj jih je priplulo zgolj 55.

Zaradi močnih sunkov vetra so se poškodbe na jadrnicah vrstile druga za drugo. Lomili so se jambori, trgala so se jadra. Tri jadrnice so se prevrnile in ena se je celo potopila. No k sreči so vsi jadralci nesreče preživeli, posadka jadrnice »Remoker«, ki se je potopila, pa je zaupala svojo zgodbo novinarki Slobodne Dalmacije, Sandri Berčot.

Na jadrnici Remorker je plula tričlanska posadka. Za krmilom je bil 41 letni Ozren Marušič, v posadki pa še 34 letni Martin Mikelič in Duje Dobronič, 15 letni dijak Pomorske šole iz Splita. Ko so pluli na oddaljenosti približno 500 m do rta Gomilica, je vanje priletel sunek vetra. S premcem so zarili globoko v morje in najmlajšega člana posadke je vrglo z jadrnice. Duje se je takoj po padcu nasmejal in pokazal dvignjen palec, da sta sojadralca vedela, da je z njim vse vredu. Sporočila sta mu, da se bosta takoj vrnila ponj. Ker ni bil poškodovan, je začel plavati proti jadrnici. Martin in Ozren sta spustila glavno jadro a v tistem trenutku se je v prednje jadro uprl sunek vetra, ki je pošteno presegel 50 vozlov. Tudi Martina in Ozrena je vrglo v morje. Takoj za tem jih je zalil še več kot 1,5m visok val in izgubila sta vizualni stik z tretjim članom posadke. Jadrnica se je prevrnila. Ozren se je poizkušal potopiti in zaplavati v kabino, da bi se dokopal do radijske postaje in telefona ter poklical na pomoč. Številne vrvi okrog njegove glave, jadrnica, ki je poskakovala po valovih in ladijska oprema so mu preprečile, da bi uspel. Vrniti se je moral ven. Ozrenu in Martinu ni preostalo drugega, kot da se primeta za prevrnjeno jadrnico in čakata na pomoč.

Mimo njih je kmalu priplula najeta jadrnica s posadko. Na vse moči sta se trudila, da bi priklicala pomoč, a se posadka jadrnice ni odzvala. Kljub temu, da so bili le 30 m oddaljeni od njih, so le nadaljevali s plovbo. Z reševanjem niso niti poizkušali. K sreči je kmalu mimo priplul jadralec Tiho Josipovič iz Jadralnega kluba Split, ki je prav tako nastopal na regati. Nemudoma je priskočil na pomoč. Zaradi visokih valov sta se oba brodolomca le stežka povzpela na krov jadrnice »Nanar 2«. Ko sta bila varno na krovu, so nemudoma poklicali na pomoč, ker je član posadke v morju in potrebujejo reševanje.

K sreči, je le nekaj minut kasneje, kot so sami poklicali na pomoč, v center za reševanje klicala tudi mama brodolomca Duja. Sporočila je veselo novico, da je fant sam priplaval do rta Gomilice in srečal ekipo jadrnice Stella Polaris, ki je na rtu nasedla. Po vse brodolomce je prišel gumenjak Gorske reševalne službe in jih odpeljal v Sutivan na otoku Brač.  

Rt Gomilica je bil usoden tudi za posadko jadrnice »Republika Broč«, ki se ja pred njim prevrnila. Rešila jih je posadka jadrnice »Filomena«, ki jih je z močne burje potegnila v zavetrje rta in rešila posadko.

Po vseh pripetljajih v močni burji je 55 posadkam uspelo pripluti do cilja pred luko Split. Najhitrejša jadrnica je bila Tutta Trieste, ki jo je krmaril Miloš Radonjič. Z zaostankom osmih minut je ciljno črto prečkal Toni Bulaja na jadrnici Ola, tretje mesto pa je pripadlo Fatamorgani, ki jo je krmaril Mate Arapov.

Prvih osem posadk v cilju (pričetek regate ob 11.00): 

1. Tutta Trieste 2 (13:35:42)
2. Ola (13:43:11)
3. Fatamorgana 2 (13:51:41)
4. Toto (13:53:13)
5. Gringo 2 (13:53:20)
6. Orion 2 (13:54:52)
7. Bare (13:55:44)
8. Barba Branko (13:59:30)

Vir: JK Labud, Slobodna Dalmacija

Torek 10 Okt 2017

Barcolana je regata, ki iz leta v leto podira rekorde. Pred štartno črto letošnje, že 49. regate, se je zbralo rekordnih 2101 jadrnic. Ob 10.30 uri je v Tržaškem zalivu odjeknila topovska salva in označila pričetek 49. regate Barcolana. Ja...
Ponedeljek 09 Okt 2017

V Barceloni se je zaključilo odprto evropsko prvenstvo v razredih laser radial in laser standard, na katerem so nastopile tudi tri slovenske predstavnice. Kim Pletikos, Lin Pletikos in Valentina Baruca so se pomerile v konkurenci olimpijskega razreda laser radial.

Na najvišjo uvrstitev je računala Kim Pletikos, ki je na avgustovskem svetovnem prvenstvu končala na zelo dobrem 22. mestu, kar je sicer najboljša slovenska uvrstitev doslej. A tokrat Kim ni šlo vse po načrtih, saj je zaradi slabšega jadranja zadnji dan kvalifikacij pristala v srebrni skupini. V srebrni skupini je vse tri dni dominirala in na koncu zmagala s kar 36 točkami prednosti pred drugouvrščeno, s čimer je dokazala, da definitivno sodi med najboljše – v zlato skupino. Zmaga v srebrni skupini sicer pomeni 46. mesto v skupni razvrstitvi.

“Napoved za danes ni bila vzpodbudna in na srečo na koncu ni držala, saj je bilo sončno, kar je omogočilo, da se je razvil termični veter. Prvi plov je potekal v 10-15 vozlov močnem vetru, v drugem je bilo vetra nekoliko manj. Prvi plov sem dobro štartala in ves čas dobro jadrala ter ga končala na tretjem mestu. Drugi plov je malo po štartu veter obrnil v levo, česar na žalost nisem predvidela, tako da sem bila na prvi boji petnajsta. Potem sem pridobila nekaj mest in končala, mislim da, osma. Kljub temu, da sem jadrala v srebrni skupini, so bili to zelo dobri trije dnevi za trening. Spoznala sem tudi, kje so največje pomankljivosti v mojem jadranju in temu se bom posvetila v zimskem obdobju.”

Lin Pletikos, ki je na prvenstvu bila med najmlajšimi tekmovalkami, je na koncu zasedla 54. mesto, oziroma zelo dobro deveto mesto v srebrni skupini.

“Zaradi slabših štartov danes z rezultatom v obeh plovih sicer nisem najbolj zadovoljna. Celoten vtis z mojega prvega članskega evropskega prvenstva pa je pozitiven. Nekaj težav imam s prilagajanjem na jadranje v tej konkurenci, saj vse poteka na višji ravni. Izboljšati moram predvsem jadranje v močnejšem vetru, saj imam tukaj še največ težav.”

Valentina Baruca je prvenstvo končala na 89. mestu.

Nova evropska prvakinja je postala Nizozemka Marit Bouwmeester, podprvakinja pa Danka Anne-Marie Rindom. Tretje mesto na prvenstvu stare celine je osvojila Grkinja Vasileia Karachaliou.

V moškem olimpijskem razredu laser standard, kjer je udeležbo zaradi poškodbe v zadnjem trenutku odpovedal slovenski up Žan Luka Zelko, je zmagal Britanec Nick Thompson. V konkurenci neolimpijskega razreda laser radial, kjer zaradi poškodbe ni nastopil Slovenec Nik Pletikos, pa je zmagal aktualni svetovni prvak Marcin Rudawski.

Vir: JZS.si

Ponedeljek 09 Okt 2017

Šestinpolmetrski čoln je plod lastnega razvoja in kombinacija izjemnega oblikovanja ter odličnih plovnih lastnosti, ki postavljata nove standarde in enkratne funkcije pred konkurenco v vseh pogledih. Letos pa bo za vse obiskoval...
Torek 03 Okt 2017

Sedemdeset letni Poljak Alexander Doba je sam preveslal Atlantski ocean.

3. septembra je Poljak zaključil svoje 119 dnevno potovanje preko Atlantskega oceana. Na plovbo se je odpravil iz New Jerseya v ZDA ter po skoraj štirih mesecih veslanja v svojem kajaku pristal v Le Conci na severozahodnem delu francoske obale.

Veslanje preko Atlantika ni prvi podvig Alexandra Dobe na Atlantskem oceanu. Leta 2010 je bil prvi, ki je v kajaku preveslal Atlantski ocean in postavil rekord v najdaljšem veslanju. Predhodni rekord je postavil Peter Bray, ki je leta 2001 preveslal od Nove Fundlandije do Irske, za kar je potreboval 76 dni.

Njegovo drugo prečkanje Atlantika se je pričelo 5.10.2013. Ob 16.00 uri je odveslal iz Lizbone. V pristanišče Canaveral je priveslal 17. 4. 2014. Na morju je preživel 167 dni in preveslal 6710 navtičnih milj oziroma 12 427 km.  

Leta 2014 je Doba prejel prestižno nagrado organizacije National Geographic. Postal je Pustolovec leta 2014.

Tokratno veslanje preko Atlantika je bila že njegova tretja ekspedicija. Preveslal je 4150 navtičnih milj oziroma 7686 km. Do francoske obale je priveslal 3.9.2017, le šest dni pred njegovim 71. rojstnim dnem.

Torek 03 Okt 2017

Za izvajanje rekreacijskega in športnega ribolova na Hrvaškem si je obvezno zagotoviti ribolovno dovoljenje. Po številnih pritožbah članic EU so sprejeli zakonodajo in izenačili cene dovolilnic za domače in tuje ribiče.

Na hrvaškem je ribolovna dovolilnica potrebna tako za opravljanje ribolova z obale ali z morja - plovila. Brez dovolilnice lahko lovijo le osebe mlajše od 14 let. Dovolilnice je možno kupiti pri pooblaščenih prodajalcih ali na spletni strani v elektronski obliki.

Omejitve za letne dovolilnice

Letna dovolilnica velja od 1.1. do 31.12 za leto, za katerega je bila izdana. Nakup je možen le od 1.12. preteklega leta do 31.12. tekočega leta za katerega se dovolilnica kupuje.

Področje ribolova

Športni in rekreacijski ribolov se lahko opravlja po celotnem ribolovnem morju Republike Hrvaške, razen kjer je prepovedan.

Prepovedan je na naslednjih področjih:

  • na oddaljenosti 200 m od ribogojnic in 100m od školjčišč
  • v lukah, razen na mestih, kjer je to dovoljeno z odlokom
  • v posebnih področjih:
    • ustja rek Dragonje, Mirne, Riječine, Zrmenje, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve, Rijeke Dubravačke,
    • v Limskem in Fažanskem kanalu,
    • Medulinskem zalivu in zalivu Klimno na otoku Krk
  • in delih ribolovnega področja znotraj zaščitenih področij, kjer je ribolov posebej reguliran
  • Področja nacionalnih parkov Brijoni, Kornati, Krka in Mljet in rezervati niso ribolovna področja. Ribolov znotraj teh področij je posebej reguliran v pravilnikih ustanov, ki upravljajo s posameznim področjem.

Pri nakupu ribolovne dovolilnice preko spletne strani, se ribolovno področje izbere zgolj v statistične namene, medtem, ko dovolilnica velja za celotno ribolovno področje.

Vrste ribolovnih dovolilnic

Za rekreacijski in športni ribolov obstajajo različne vrste dovolilnic, ki se razlikujejo glede na dolžino veljavnosti posamezne. Kupiti je možno naslednje:

  1. Ribolovna dovolilnica za 1 dan
  2. Ribolovna dovolilnica za 3 dni
  3. Ribolovna dovolilnica za 7 dni
  4. Ribolovna dovolilnica za 1 leto

Omejitve

  • Dovolilnice za športni ribolov veljajo le z člansko izkaznico ribolovne zveze, ki je lahko izdana na Hrvaškem ali v kateri izmed drugih držav.  Velja za leto za katero je kupljena (1.1. – 31.12.)
  • Dovolilnice za ribolov s parangalom veljajo le skupaj z letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov.
  • Dnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov za osebe do 18. leta ne veljajo za osebe mlajše od 16 let.
  • Dovolilnica za rekreacijski ribolov ne velja za ribolov s podvodno puško
  • Rekreacijski in športni ribolov na tune je dovoljen le med 16. junijem in 14. oktobrom.
  • Ribolov na mečarico po principu »ujemi in spusti« je dovoljen le med 1. julijem in 31. decembrom.

Cene dovolilnic:

  Športni ribolov Rekreacijski ribolov
Dnevne dovolilnice    
Dnevna - 1 dan 60 HRK 60 HRK
Dnevna - 3 dan 150 HRK 150 HRK
Dnevna - 7 dan 300 HRK 300  HRK
Dnevna - 1 dan (velika riba) 120 HRK -
Dnevna - 3 dan (velika riba) 300 HRK -
Dnevna - 7 dan (velika riba) 600 HRK -
Letne dovolilnice    
Letna (od 18 do 65 leta starosti) - 500 HRK
Letna (do 18 leta starosti) - 100 HRK
Letna (osebe nad 65 v pokoju) - 100 HRK
Posebne dovolilnice     
Dovolilnica za parangal - 200 HRK
Dovolilnica za vršo - 200 HRK
Uporaba velikih osti - 100 HRK
Uporaba umetne razsvetljave - 100 HRK

* Posebne dovolilnice veljajo za koledarsko leto za katerega so kupljene. Nakup je možen od 1.12 predhodnega leta do konca koledarskega leta za katerega se kupuje.

 

Dovoljeni pripomočki za rekreacijski ribolov:

Vrste ribolovnih dovolilnic

Obdobje ribolova:

  • Ribolovna dovolilnica za 1 dan
  • Ribolovna dovolilnica za 3 dni
  • Ribolovna dovolilnica za 7 dni
  • Ribolovna dovolilnica za 1 leto

Način ribolova:

  • Rekreacijski ribolov
  • športni ribolov

Posebne dovolilnice

  • za lov s parangalom
  • za lov z vršo
  • za lov z ostmi
  • za lov na veliko ribo
  • za lov z umetno razsvetljavo
  • različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
  • ribiške palice (največ 2 kosa)
  • vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
  • vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
  • oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)

 Dovoljeni pripomočki za športni ribolov:

  • različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
  • ribiške palice (največ 2 kosa)
  • vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
  • vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
  • oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)
  • harpuna (največ 2 kosa)

Posebne dovolilnice

Posebne dovolilnice lahko kupi le oseba, ki ima letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov. Pri ribolovu lahko uporablja zgolj naprave za katere je kupil posebno dovolilnico.

Posebna dovolilnica za parangal

  • parangal z največ 100 trniki (več kosov)

Posebna dovolilnica za lov z ostmi

  • ost oziroma trizob (1 kos)

Posebno dovoljenje za lov na veliko ribo

  • palica z rolo z enim trnkom ali umetno vabo (3 kosi)

 

Dovoljene količine ulova

Pri športnem ali rekreacijskem ribolovu je dovoljeno dnevno naloviti največ do 5 kg rib oziroma drugih morskih organizmov na osebo. Dnevna količina ulova je lahko večja od dovoljene največ za en kos ribe ali morskega organizma, ki presega skupno dovoljeno maso 5 kg. Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati 5 kg.

 

Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov

S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.

  Znanstveni naziv Hrvaški naziv Slovenski naziv Najmanjša velikost
  1. Ribe      
  Dentex dentex zubatac zobatec 30 cm
  Mustelus asterias pas mekaš navadni morski pes 80 cm
  Seriola dumerili gof gof 45 cm
  Sarda sarda palamida palamida 45 cm
  Sciaena umbra kavala grbe 30 cm
  Scorpaena scrofa škrpina škarpena 30 cm
  Spondyliosoma cantharus kantar kantar 18 cm
  Squalus acanthias kostelj trnež 66 cm
  2. Školjke      
  Arca noe kunjka Noetova barčica 5 cm
  Mytilus galloprovincialis dagnje klapavica 6 cm
  Ostrea edulis kamenica ostriga 7 cm
  3. Glavonožci      
  Octopus vulgaris hobotnica hobotnica 1 kg

 

Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova

Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.  


Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati

Grafični prikaz načina označevanja ulova

  Znanstveni naziv Hrvaški naziv Slovenski naziv
  Dentex dentex zubatac zubatec
  Dicentrarchus labrax lubin (brancin) brancin
  Diplodus puntazzo pic pic
  Diplodus sargus šarag šarg
  Diplodus vulgaris fratar fratrc
  Epinephelus spp. kirnje kirnije
  Lithognathus mormyrus ovčica ovčica
  Merluccius merluccius oslić oslič
  Pagellus erythrinus arbun ribom
  Pagrus pagrus pagar pagar
  Polyprion americanus kirnja glavulja orjaška kirnja, brodolomčar
  Sarda sarda palamida palamida
  Sciaena umbra kavala grbe
  Seriola dumerili gof gof
  Scorpaena scrofa škrpina škarpena
  Sparus aurata komarča (orada, podlanica) orada, zlatobrov
  Spondyliosoma cantharus kantar kantar
  Zeus faber kovač kovač

 

 Nakup ribolovnega dovoljenja

 

 Članek je bil posodobljen 20.1.2020 in upošteva aktualno zakonodajo.

Ponedeljek 02 Okt 2017

Na Gardskem jezeru v Malcesinah se je dan pred predvidenim zaključkom končala mednarodna regata Trofeo Andrea Menoni Malcesine v razredu finn, na kateri sta nastopila tudi Jan in Liam Orel. Organizatorju so bili vremenski pogoji močno naklonjeni in je vseh 6 predvidenih plovov izpeljal že v dveh tekmovalnih dneh. V močni konkurenci 70 tekmovalcev je Jan Orel zaključil na 24. mestu, Liam Orel pa je regato kljub dobremu jadranju zaradi dveh prehitrih štartov in posledičnih dveh diskvalifikacij zaključil na 43. mestu.

“Osebno sem upal na več vetra, tega ni bilo toliko zaradi konstantne oblačnosti, ki ni dopustila razvoja pravega termičnega vetra. Z vožnjo med regato sem več ali manj zadovoljen, ker sem od štarta do cilja pridobival pozicije, velik problem pa je sam štart. Enostavno ne štaram dovolj hitro, kar pomeni, da bom moral na štartih še veliko postoriti.  Rezultat ni katastrofalen, je pa največ soliden.”

S temi besedami je svoje jadranje komentiral Jan Orel. Liamovo jadranje pa je pospremil z naslednjimi besedami:

Liam z rezultatom seveda ni zadovoljen, saj si njegovo jadranje zasluži višjo uvrstitev. Štarte načeloma dobro in tudi vožnja čez celotno regato je solidna. A tokrat je bil žal dvakrat prehiter in z dvema diskvalifikacijama ne more biti visoko na rezultatski razpredelnici.

Vir: JZS.si

Ponedeljek 02 Okt 2017

V torek se bo s prvimi plovi začelo letošnje evropsko člansko prvenstvo olimpijskih razredov laser standard ter laser radial in neolimpijskega moškega razreda laser radial. Prvenstvo bo potekalo šest dni in se z zadnjimi plovi končalo v nedeljo. Na prvenstvu bodo nastopile tri slovenske jadralke – Kim Pletikos, Lin Pletikos in Valentina Baruca.

V razredu laser standard bi moral nastopiti tudi Žan Luka Zelko, a je moral zaradi poškodbe hrbta žal ostati doma. Podobna usoda je doletela tudi Nika Pletikosa, ki bi moral nastopiti v razredu moškem razredu laser radial.

“V Barceloni ne bom nastopil, saj imam že od junija težave s poškodbo rame, ki se je ponovila od lani. Po regati v Medembliku se je stanje le še poslabšalo in po premisleku sem se odločil, da to prvenstvo izpustim in se raje posvetim terapijam ter pripravam za zimski del sezone.”

To pomeni, da bomo imeli Slovenci svoje predstavnice le v olimpijskem ženskem enosedu laser radial. Najvišja pričakovanja ima trenutno najboljša slovenska jadralka v tem razredu, ki je na svetovnem prvenstvu avgusta zasedla odlično 22. mesto.

“Tri najpomembnejše letošnje regate s podobno konkurenco sem letos končala okoli 20. mesta, zato je cilj uvrstitev okoli 20. mesta cilj tudi tega prvenstva. Moj letošnji cilj je bila uvrstitev med najboljših 30 na svetovnem prvenstvu, za kar sem trenirala celo leto in ga na koncu tudi dosegla. Na tem evropskem prvenstvu mi je zato pomembno predvsem pridobivanje novih izkušenj ter da ugotovim pomanjkljivosti, ki jih bom poskušala tekom zimskega obdobja odpraviti,”

je pred prvenstvom komentirala Kim Pletikos.

Na krstnem članskem prvenstvu bo nastopila tudi Lin Pletikos, ki je na avgustovskem svetovnem mladinskem prvenstvu v tem razredu končala na odličnem 12. mestu.

“To je moje prvo prvenstvo v članski konkurenci, zato ga bom izkoristila predvsem za nabiranje izkušenj. Svoji najpomembnejši regati sezone sem namreč imela že letos poleti. Glede na mojo uvrstitev na regati na Palmi de Mallorci, kjer je bila konkurenca približno enaka, mislim da bi bil dober dosežek priti v zlato skupino. Sicer pa bomo iz dneva v dan videli, kako bo šlo.”

Kot tretja slovenska predstavnica bo nastopila Valentina Baruca.

“Na tem prvenstvu si želim odjadrati po svojih najboljših močeh in pridobiti čim več novih izkušenj, saj je to moje prvo večje tekmovanje v tem razredu. Na regatnem polju sem že opravila prve treninge in pogoji so mi zaenkrat všeč.”

Vir: JZS.si

Ponedeljek 02 Okt 2017