Novice

Pilot, ki se je vkrcal v tovorno ladjo za prevoz vozil, je uspel z ladjo vpluti v pristanišče v vetru, ki je pihal s hitrostmi 40 vozlov, v sunkih pa tudi več.

V petek je bilo na področju jugovzhodne Afrike izjemo slabo vreme. Pred pristanišče Durban v Južnoafriški republiki je priplula ladja za prevoz vozil. Nanjo se je vkrcal lokalni pilot, ki je bil postavljen pred izjemen izziv. V izjemno močnem vetru in visokih valovih, ki so premetavali ogromno ladjo, je moral vpluti v pristanišče. Stanje na morju je bila posledica ciklona Enawo, ki je prejšnji teden prizadel Madagaskar.

Pilot Rautenberg je po uspešnem vplutju in privezu ladje v pristanišču dejal: »Pripluti v pristanišče v tako zahtevnih pogojih je bil izjemen izziv. Osredotočil sem se na varnost in uspelo mi je«.

Kako so valovi premetavali ogromno ladjo si lahko pogledate v spodnjem videu:

Iz skupine Ferretti so sporočili, da so pričeli graditi prvo jahto Riva, ki bo v dolžino merila 50m.

Gradnja nove superlepotice se je pričela ta mesec v ladjedelnici v Anconi. Jahta bo imela 4 krove. Gostila bo lahko do 12 gostov. Na glavnem krovu bosta glavna in ena VIP kabina. Štiri druge VIP kabine bodo na spodnjem krovu, kjer bodo tudi 4 nekoliko manjše kabine, ki bodo na voljo posadki. Na krmi bo velika plaža namenjena sproščanju ter garaža za pomožno plovilo Williams Diseljet 625. Premec bo namenjen bivanju, del pa bo zavzemala druga, manjša garaža, v kateri bo shranjen reševalni čoln.

Jahta bo nudila enkratno izkušnjo vsem gostom. Bo udobna in elegantna, kot smo navajeni pri plovilih, ki prihajajo iz te ladjedelnice zadnjih 175 let. Nova Riva je vrhunski navtični dosežek. Tako tehnološko kakor oblikovalsko. Vgrajene bo imela najnovejše tehnologije in bo sigurno vzbudila željo marsikaterega gosta, da si bo v prihodnosti zaželel imeti ravno jahto iz njihove ladjedelnice.

Pri oblikovanju je sodelovala ekipa Officina Italiana Design, oblikovalski studio Maura Michelia in Sergia Berette ter Riva SYD Engineering. Jahta bo zaplula v letu 2018.

Na Biševu se nenadoma pojavi prišlek.  V stari, napol dokončani hiši nad Mezzo portom so domačini opazili mlajšega moškega, ki je čistil hišo in njeno okolico. Na otok je sredi zime prispel iz Stuttgarta. Rodil se je v Slavoniji in si kasneje v Nemčiji skupaj z ženo in tremi hčerami ustvaril popolno življenje. Nato pa se je lani po letnem dopustu na Visu odločil, da na Biševu kupi hišo in se z družino za stalno preseli na otok.

Sandi je pri 45 letih dosegel skoraj vse v življenju zastavljene cilje; ustvaril si je uspešno  kariero, imel dobro plačano službo in ljubečo družino. Potem pa se mu je nekega dne porodilo vprašanje: »Ali je lahko smisel življenja današnjemu modernemu človeku še kaj več?« V iskanju odgovora je udobje nemškega velemesta zamenjal za Biševo. Rad bi dokazal, da lahko nekje spet začne na novo, da lahko osvoji neznano okolje in da lahko kljub tesnim družinskim vezem nekaj časa preživi povsem sam. Da bi kar najbolj začutil otok in spoznal njegove prebivalce, je hišo le za silo očistil in si sredi zime v eni od sob postavil 'tabor'. Svojo prvo noč v šotoru v življenju je tako prespal na Biševu. Za svoje novo robinzonsko življenje je s sabo prinesel vso opremo, si v hiši uredil zasilno kopalnico in ognjišče ter pripravil ribiško opremo, s katero namerava ujeti svojo prvo ribo.

Na Biševu se je Sandi prepustil času in otoku. Ta pa v vsakem prišleku izzove globoke občutke in prebudi tudi najbolj oddaljene spomine. Otok ni le kraj, ampak tudi stanje duha, ki vsakomur pomaga ali pa ga preprosto 'prisili', da občuti svoje meje in s pomočjo teh znova najde pot v svoje lastno središče.

10. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 20. marca 2017.

10. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 20. marca 2017 na https://iotok.eu/sl/epizoda/10.

Oglejte si tudi pretekle epizode:

9. epizoda - Pavle

8. epizoda - Jure in Nina

7. epizoda - Zaklad biševske šole

6. epizoda - Zvonko in Petra

5. epizoda: Sveti Silvester

4. epizoda: Barba Jere

3. epizoda. Mičo Finta

2. epizoda: Medena hobotnica

1. epizoda: iOtok

Slovenska navtična revija Val navtika je podelila nagrade za plovilo leta 2017. Izbor je potekal v kategorijah posebni projekti, jadrnice, motorna plovila in gumenjaki. Prav tako so razglasili zmagovalca v posameznih podrazredih. Poglejmo si kdo si je letos zaslužil ime Plovilo leta.

Slovensko plovilo leta:

Posebno priznanje – inovativen projekt: Van der Valk BeachClub 600

Jadrnice

1.Razred - jadrnice do 10 metrov:

2.Razred - jadrnice od 10 do 15 m:

3.Razred - jadrnice nad 15 m:

4.Razred - katamarani

Motorna plovila

1. razred - Motorna plovila open in hard top z dolžino do 10 metrov:

2. razred - Motorna plovila open, hard top z dolžino med 10 in 18 metrov:

3. razred - Motorna plovila fly z dolžino med 10 in 18 metrov:

4. razred - Motorna plovila open, hard top in fly z dolžino nad 18 metrov:

5.razred - Motorni katamarani, večtrupci:

Gumenjaki

1.razred - Gumenjaki do 8 metrov dolžine:

2.razred - Gumenjaki nad 8 metrov dolžine:

Res da redko, vendar se zgodi, da se po trdem delu in vseh prestanih izzivih, človek ustavi in reče: 'To je to. Bolje ne bi mogli opraviti.'

In prepričani smo, da so to misli, ki so prešinile vse udeležene pri planiranju, izgradnji in testiranju Ranierijevega Next 370 SH, ki meri neverjetnih 9,99m v vodni dolžini in 11,50m skupne dolžine. Gre za plovilo, ki premika meje motornega čolna povsem na mejo jadrnice, s tem pa tudi prevzema karakteristike obeh skupin.

Čoln je tako premišljen in dodelan, da tudi po temeljitem pregledu ne boste opazili vseh idej, zasnov in skritih elementov. Tikovina na čolnu poskrbi ne le za lep izgled, pač pa predvsem za varno premikanje in preprečuje zdrse po sicer gladki površini. Kopalni platormi zadaj sicer res olajšata pot v vodo in iz nje, hkrati pa ponujata dodatno zaščito za izvenkrmna motorja zadaj.

Sedežna konzola v notranjosti skriva kompleten štedilnik in umivalnik iz nerjavečega jekla, celoten jedilni del pa dopolnjuje omarica in miza, prav tako iz tikovine.

Najbolj od vsega pa vas bo presenetila notranjost. Dve ločeni spalnici, od tega ena z zakonsko posteljo, ki se lahko spremeni v dnevni prostor, ter ločena stranišče in prha. Čeprav je čoln zasnovan za krajša doživetja, boste svoje načrte brez težav podaljšali za dan ali dva. Pri tej odločitvi vam bo zagotov pomagalo dejstvo, da ima čoln vgrajen 115 litrski hladilnik, 1000 litrski rezervoar za gorivo in 200 litrski rezervoar vode.

NEXT 370 SPADA V LINIJO "SUNDECK LINE"

Za koga so primerni modeli Ranieri Sundeck Line?

•    za popolne začetnike in izkušene navtike, ki iščejo plovilo nad 5,65m dolžine

•    za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora

•    za tiste, ki potrebujejo spalni prostor ali kabino

•    nezahtevno vzdrževanje

•    primeren za druženje s prijatelji, ribolov in družinske izlete

•    primeren za vodne športe, vleko smučarja, tub

•    široka volanska konzola za dodatne navigacijske instrumente

•    sončna ploščad se lahko spremeni v priročno mizico

•    nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila

•    H.I.S. tehnologija

SHADOW 20 in SHADOW 22 iz linije Sudneck Line na voljo za ogled v SLOVENIJI

Ranieri Sundeck Line SHADOW 20 nam ponuja komfortne lastnosti čolna, kot je manjša kabina z možnostjo WC-ja, ki se skriva v sprednjem delu čolna pod zelo prostornim sprednjem ležiščem, pokritim z blazinami. V sami kabini imamo možnost vgraditve hladilnika, kjer so tudi ležišča – dovolj velika za 2-3 osebe. Zunanjost čolna je izjemno elegantna in prepredena z detajli, ki bodo očarali tudi najbolj ostro oko. V zadnjem delu je priročna kuhinja z umivalnikom, za katero pa ni potrebno skrbeti, da nam bo zavzela prostor. Armaturna plošča je zelo pregledna, pred njo pa se nahaja zatemnjeno vetrobransko steklo, ki ščiti krmarja, prav tako pa dela senco vgrajenim instrumentom, ki so tako bolje vidni. Krmarska klop je udobna, z naslonjalom in omogoča sedenje krmarju in sokrmarju.

Več o čolnu na tej povezavi - ČOLN NA ZALOGI!

Sundeck Line Shadow 22 je eden manjših modelov te družine, kar je izrednega pomena pri transportu in okretnosti samega plovila, poudariti pa je potrebno, da lahko kljub temu gosti kar 9 oseb in ponuja 2 ležišči. Sama prostornost čolna je izredna kljub 6,50m dolžini. Nanj lahko vgradite 2 motorja, tehta pa le 1200kg. Ne glede na rabo, počitek, druženje, šport, ribolov, raziskovanje, kratkočasenje ali dviganje adrenalina, Sundeck Line Shadow 22 je vreden svojega denarja. Udobna ploščad za sončenje bo zanimiva za vsa dekleta, medtem ko moški ne bodo spregledali športnega dizajna in glisiranja čez valove. Gre za dobitno kombinacijo v vseh pogledih. Boste vplačali srečko?

Več o čolnu na tej povezavi - ČOLN NA ZALOGI!

Ekskluzivni prodajalec in uvoznik za Slovenijo in Hrvaško, je slovensko podjetje MOTO-NAUTIKA d.o.o., kjer lahko obiščete največji servisno – prodajni center na Štajerskem. V salonu plovil, lahko izbirate tudi med ogromno zalogo, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni svetovalci, ki bodo glede na vaše potrebe in želje, znali poskrbeti in izbrati popolno plovilo.

Več na www.ranieri.si in www.moto-nautika.com.

Pretekli vikend je Jadralni klub Jadro iz Kopra gostil jadralce razreda laser.

Gostitelji regate Evrospkega pokala za jadralne razrede laser standard, radial in 4.7 prvi dan niso imeli sreče z vetrom. Močna tramontana, ki je dopoldne pometala po Obali s 30 vozli ter dodobra razburkala morje, je namreč 266-im udeležencem onemogočila varno izplutje iz marine, zaradi česar je regatni odbor sklenil tekmovanje preložiti na soboto.

V soboto in nedeljo je bilo vreme tekmovanju nekoliko bolj naklonjeno. Skupno so uspeli izpeljati 4 plovne za vse tri razrede.

V razredu laser standard je v konkurenci 18 jadralcev 1. mesto zasedel Italijan Nicolo Villa. Naslednja tri mesta so zasedli slovenski jadralci. Drugi je bil Žan Luka Zelko, tretji Nik Pletikos, na četrto mesto pa je prijadral Matej Valič.

V razredu Laser Radial je tekmovalo 112 jadralcev. V kategoriji deklice do 19 let je odlično tretje mesto zasedla Lin Pletikos. V najštevilčnejši kategoriji Laser 4.7 se je tekmovanja udeležilo kar 134 jadralk in jadralcev. Prvo mesto skupni razvrstitvi je zasedel Švicar Felix Baudet, na drugo mesto pa se je povzpel Janez Zabukovec. Z odličnim jadranjem si je v kategoriji dečkov do 16 let prijadral prvo mesto. Klemen Petrovič se je uvrstil na 45. mesto, Sandra Lipovec na 55., Alex Veljak na 62., Andrej Fras na 81., Nejc Valenčič na 94, Luka Lovrič na 103. in Erik Rodica na 106.

Jeseni sem organiziral še en oceanski jadralni tečaj in tokrat sem med Fidžijem in Avstralijo jadral v družbi dveh Matejev, Boštjana, Robija in Petre. Tudi jeseni so nas pasati kar dobro preganjali in jadranje je bilo zato vseskozi živahno. Prva postaja na poti proti jugozahodu je bilo otočje Vanuatu, kjer smo se najprej ustavili na otoku Futuna, potem pa za dva dni še na Tanni.

Foto: otok Tanna

Otok Tanna je poznan predvsem po delujočem ognjeniku Mt. Yasur, kjer skupinam dovolijo organiziran dostop do samega roba kraterja, od koder je dober razgled v žareče žrelo vulkana, ki ga vsakih nekaj minut stresajo siloviti izbruhi, ki tudi po nekaj sto metrov visoko v zrak poženejo magmo, ki se med letom ohladi in v obliki žarečih skal pade na pobočje vulkana ter zavali nazaj v krater. Eksplozije ob izbruhih so bile včasih tako silovite, da so se zamajala tla pod nogami in se mi je zdelo, da me podtlak najprej prestavi za meter proti notranjosti vulkana in takoj nato pritisk spet vrže nazaj. To je bilo zagotovo eno najveličastnejših doživetij tokratne poti čez Tihi ocean in tako blizu delujočemu vulkanu najbrž ne bom nikoli več v življenju.

S Tanne smo odjadrali do Nove Kalendonije, kjer smo nekaj dni preživeli v potepanju po otokih Mare in Grande Terre. Slednji je zelo velik, hribovit in razgiban francoski tropski otok, kjer smo si lahko privoščili nekaj udobja marine in evropske hrane.

Postanku na Novi Kalendoniji je sledil teden jadranja proti Avstraliji. Južno od Nove Kalendonije smo zapustili tropski pas in območje pasatov. Poslovili smo se od krmnih vetrov in zajadrali v zmerni podnebni pas v območje ciklonov in anticiklonov, ki se preko Avstralije pomikajo proti vzhodu. Vremenskim frontam primerno se je na naši poti spreminjal tudi veter, a dve tretjini poti smo vendarle prejadrali s severozahodnikom, ki nam je pihal v bok, a jadranje z izjemo enega dneva, ko nas je prešla dežna fronta z zahodnim in potem južnim vetrom, vendarle ni bilo preveč naporno. Sprva smo nameravali jadrati proti mestu Brisbane, potem pa sem se odločil čim bolje izkoristiti severnik in smo v Avstraliji pristali dvesto milj bolj južno v Coffs Harbourju.

Foto: skok kita ob obalah Avstralije

Avstralska obala proti jugu je skorajda ena sam dolga plaža, ki je sem ter tja prekinjena s kakšnim gričem in neizrazitimi rti, ki ne nudijo prave zaščite pred severnim ali južnim vetrom. Primerna varna sidrišča so le na vsakih sto do dvesto milj, zato je potrebno pozorno spremljati vremenske napovedi in potovati proti jugu takrat, ko je za vsaj dva dni naprej napovedan severni ali zahodni veter. Južni veter je za pot proti jugu nevaren, ker ob vzhodni avstralski obali proti jugu teče morski tok, ki valove z juga poviša in naredi zelo strme, da barka potem krepko tolče v valove in se na njej uničuje oprema.

Mi smo počakali na severnik in postanke na poti proti Sydneyu naredili v Port Stephensu, Newcastlu in v Broken Bayu, čakanje na ugoden veter pa smo izkoristili za izlete po obali in v notranjost Avstralije, ki je na tem koncu zelo zelena in ima milo podnebje. Poleg vinogradov smo si ogledovali tudi naravo in v njej videli nekaj tipičnih avstralskih živali. Prvič sem tukaj v naravnem okolju videl kenguruje in emuje.

< Miran Tepeš zaplul do Avstralije 2. del           Miran Tepeš zaplul do Avstralije 4. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018

Pristajanje na bok je najpogostejši način pristajanja pri točenju goriva na bencinskih črpalki, pri pristajanju v manjših lukah, na carinskih pomolih pri prehodu meje in podobno. Manever bočnega pristanka s plovilom z dvema motorjema lahko izvedemo brez uporabe krmila. Opisani postopek pristajanja je primeren za pristajanje v brezvetrju.

Postopek pristanka na desni bok s plovilom z dvema motorjema

1. izberemo mesto pristanka
2. pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
3. z minimalno hitrostjo (1-2max vozla) zaplujemo proti mestu pristanka pod kotom 45 stopinj
4. oba pogona sta v plovbi naprej (slika 1)
5. ko se približamo obali, desni pogon vključimo v vzvratno, levi ostane v naprej (slika 2)
6. počakamo, da se plovilo približa obali in prične obračati (slika 2)
7. levi pogon prestavimo v nevtralni položaj (slika 3)
8. z desni pogonom zaustavimo plovilo in približamo krmo k pomolu (slika 3)
9. ustavimo desni pogon (slika 4)
10. privežemo privezne vrvi

Previdnost ne bo odveč

1. Manever vedno izvajamo pri minimalni hitrosti. Plovila z večjimi propelerji in močnejšimi motorji že pri minimalnem plinu dosegajo hitrosti plovbe preko 4 vozle. Zato bo potrebno med manevrom pogona večkrat izključiti, oziroma jih uporabiti le v kratkih impulzih. V kolikor bo prišlo do kakršne koli napake, pri majhnih hitrostih povzročimo le majhne poškodbe. Imeli bomo tudi več časa za razmišljanje in ukrepanje.

2. Preverimo, če je prostor za privez plovila dovolj dolg za naše plovilo.

3. Preverimo višino pomola in nastavimo bokobrane na primerno višino.

4. Preverimo globino vode ob pomolu. Če pristajamo v nepoznanem pristanišču, se pravočasno prepričajmo, kakšna je globina ob pomolu. Pogosto se pred pomolom hitro zmanjša in s pogoni lahko trčimo v morsko dno. Določeni pomoli imajo v višini morske gladine ali tik pod njo stopnico. Na bok nastavimo večje bokobrane (okrogle). Oseba, ki je zadolžena za privez vrni na premcu, naj opazuje in obvešča krmarja.

5. V premeru napake reagirajmo preudarno. Burne reakcije in preveliko dodajanje plina lahko povzroči bistveno več škode, kot preudarna a učinkovita reakcija.

Pavle je sin biševskih legend: tete Nives in gazde Živka. Na otok je sprva hodil pomagat, kasneje pa je zaradi ostarelih staršev ostal na družinskem posestvu. Zime preživlja v najlepši biševski vali Salbunari, poleti pa otok zaradi gneče zapusti in se s svojo ladjo, ki ji je nadel pomenljivo ime  »Tavajoči mir«, (hr. Lutajući mir), odpravi do prijateljev po Jadranu.

Pavle je imel v Splitu majhno podjetje za izdelavo ladij; preden je splavil svoj mir, je naokoli plul z železnim Popajem. Čeprav je bil dolgo vajen življenja v mestu, Pavle danes Biševa več ne zapusti. Zase pravi, da rad dobro je in tako se je, ker živi sam, naučil tudi kuhati. Pozimi največkrat peče na žaru, kjer si za kosilo pripravi še večerjo. Pogosto sta na jedilniku velik gof ali ugor, ki ju Pavle pripravlja v 'posebni' marinadi. Ribe vsakič zadišijo tudi okoliškemu tropu mačk, za kosilo se med njimi včasih vname prava vojna. Ribe z žara pa mu od časa do časa odnesejo tudi tatinski galebi. Pavle pozimi obdeluje družinske vinograde. Te vestno obrezuje in zamenjuje stare trte z novimi. Na posestvu imajo tudi čebele, vendar pa se teh Pavle zaradi svoje alergije izogiba.

Medtem ko Pavle dan preživlja v vinogradu, se Barba Jure in Teta Nina odpravita na ogled stare šole. Čeprav živita le dober kilometer stran od nje, Nina v šolo ni vstopila že več kot 42 let. Nazadnje je v njej taborila kot osmošolka na zaključnem šolskem taboru. Pavleta pa v tem času v vinogradu obišče Zvonko; po kratki izmenjavi mnenj ga Zvonko povabi v mestni odbor. Pavle predlaga zmeren pristop, z Zvonkom pa takoj poenotita stališče, da na Biševu ne bo nobenih političnih strank, saj od njih nikoli ni bilo nikakršne koristi.

9. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 13. marca 2017.

9. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 13. marca 2017 na https://iotok.eu/sl/epizoda/9.

Oglejte si tudi pretekle epizode:

8. epizoda - Jure in Nina

7. epizoda - Zaklad biševske šole

6. epizoda - Zvonko in Petra

5. epizoda: Sveti Silvester

4. epizoda: Barba Jere

3. epizoda. Mičo Finta

2. epizoda: Medena hobotnica

1. epizoda: iOtok

Tropski del Pacifika se je konec maja ohladil pod dolgoletno povprečje in El Ninja je v juniju zamenjala La Ninja. Ta klimatski pojav pa še dodatno okrepi pasate in pri jadranju čez drugo polovico Tihega oceana v nadaljevanju nismo več imeli težav s pomanjkanjem vetra, prej obratno.

Foto: otok Niue

Vetra je bilo v juniju pogosto med dvajset in trideset vozlov in z njim so se tudi povečali valovi, med katerimi je Skokica krepko opletala in občasno grenila življenje mojim novim sojadralcem. Z jadralnimi tečaji si občasno pomagam sofinancirati moje jadralske poti po svetu in jadranje od Tahitija do Fidžija sem organiziral v obliki oceanskega jadralnega tečaja. Andrej, Tea, Janez in Berti so se mi pridružili na barki in prvi teden smo križarili med slikovitimi polinezijskimi otoki Moorea, Huahine, Raiatea, Bora Bora in Maupihaa, potem pa odjadrali proti Cookovim otokom na zahodu.

Po treh dneh hitrega in poskočnega jadranja smo sidro spustili pred laguno lepega tropskega otoka Aitutaki in dva dni uživali v sprehodih po palmovih gozdovih in hribih nad otokom ter v plavanju v topli vodi lagune za koralnimi grebeni.

Pot nas je potem vodila naprej proti zahodu do štiri dni oddaljenega otoka Niue, ki je majhna otoška država z okoli dva tisoč prebivalci. Lahko bi rekel, da imajo na otoku vse, kar imajo tudi veliki. Imajo vrsto osnovnih šol po vaseh, imajo srednjo šolo in fakulteto, imajo banke, pošto, trgovine, letališče, bolnico, golf igrišče, kolesarske poti okoli otoka in tudi vladno palačo, v kateri smo urejali vstopne in izstopne formalnosti in plačali takse. Niue je dvignjen koralni otok, na katerem je zaradi apnenčastih tal veliko kraških pojavov. Seveda smo si tudi mi ogledali kraške jame ob obali.

Foto: Tahiti (levo); Tanna,Vanuatu (desno)

Naslednja postaja na poti proti Fidžiju je bila po dvodnevnem jadranju otoška skupina Vavau v Tongi, po še naslednjih dveh dneh lepega umirjenega jadranja pa smo že prišli do prvih otokov na jugovzhodu Fidžija. Prvi postanek smo naredili na otoku Ovalu, kjer smo tudi opravili fidžijske nekoliko bolj zapletene vstopne formalnosti. Otok Ovalu je, podobno kot še nekaj drugih okoliških otokov, februarja obiskal silovit ciklon s hitrostjo vetra preko 300 km/h in za seboj pustil opustošenje v gozdovih in naseljih ter potopil ali na kopno vrgel številne čolne, ribiške ladje in tudi tovorne ladje.

Z Ovaluja smo odjadrali na severozahod največjega otoka Viti Levu, kjer sta se na barko vkrcala Zlata in Jon s katerima smo nato preživeli čudovite družinske počitnice med slikovitimi otoki Mamanuca in Yasava. Med drugim smo nekaj dni sidrali v znameniti Modri laguni, kjer so pred leti snemali istoimenski film z Brooke Shields. Plavali smo z mantami in se potepali po brezpotjih med hribi razgibanih zelenih tropskih otokov in si ogledali tudi znamenite fidžijske tradicionalne bojne in vaške plese.

< Miran Tepeš zaplul do Avstralije 1. del           Miran Tepeš zaplul do Avstralije 3. del >

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

			Veliki trije
Z vetrom	Proti soncu	Tasmanija in južna Avstralija	prihaja 1.2.2018