Novice

Ladjedelnica Safehaven Marine je izdelalo novo plovilo XSV17 namenjeno reševanju na morju, patruljiranje in izvajanje različnih navtičnih operacij.

Plovilo XSV17 z imenom Thunder Child so razvili na osnovi modela Barracuda. Gre za hitro plovilo. Plovilo poganjata dva Caterpillarjeva motorja C12.9, ki razvijeta po 1000 KM in ga poženeta do hitrosti preko 60 vozlov. Model XSV17 je oblikovan, da dosega večje hitrosti plovbe kot predhodniki, ima večji doseg in lahko sprejme številčnejšo posadko. Oblike plovila je podrejena funkcionalnosti. V dolžino meri 18m, v širino 4 in ima ugrez zgolj 0,85m.

Ker je izdelano za operacije v najbolj zahtevnih pogojih, je tudi testiranje potekalo v ekstremnih vremenskih razmerah na katere so morali čakati več dni. Vetrovi so dosegali jakost 9 boforov valovi pa višino do 6m.

Prvih nekaj dni na otoku Barbados je Jasmin izkoristil za spoznavanje otoka. Številni kontrasti so ga pustili z mešanimi občutki. Preden se je odpravil na pot, se je dobro pozanimal, kaj ga čaka na drugi strani Atlantika. Virov dobrih informacij je bilo malo. Imel je občutek, da je otok izjemno turističen, obljuden in drag. Po prvih dneh spoznavanja, si je že lahko ustvaril pravo sliko in ugotovil ,da ni vse tako, kot izveš na daljavo. Življenje na otoku je drago. Že obisk same trgovine je drugačen kot na Kanarskih otokih. Vse je bistveno dražje in pred nakupom se mora človek vprašati ali res potrebuje vse te stvari. Jasmin si je vzel čas in se pogovoril sam s seboj. Kaj je potrebno kupiti in kaj ne? Na primer cena zelenjave dosega štirikrat višje cene kot smo jih navajeni doma. Podobno je tudi s kruhom. Težko je najti takšnega kot smo ga navajeni. Na voljo je 27 vrst različnega prepečenca ali pet vrst sladkih štručk. Vse se prodaja na kos. Ničesar ne morete kupiti na kilogram. Tudi banane vam bodo prešteli. Če tehtajo, potem prodajajo na libr, ki znaša 45 dag. O kilogramih ni ne duha ne sluha. Kupiš, ker misliš, da je cena za kilogram, pa žal ni. Cena je za libro, kar ni niti polovica kilograma. Ko izračunaš ceno, ugotoviš, da si kupil izjemno drago. Seveda se človek vpraša kakšni so zaslužki teh ljudi. Kako si lahko privoščijo kupovati tako drage izdelke? Tudi njihov odnos do denarja je presenetljiv. Do bankovcev se obnašajo vse prej kot, da so kaj vredni in da si za denar lahko kaj privoščijo. Kot da jim ga ni potrebno zaslužiti, temveč raste na drevesih.

"Do sedaj sem videl del predmestja in mesta Bridgetown. Ceste so urejene kot v Sloveniji, morda celo za odtenek bolje. Avtomobili se vozijo po levi strani kot v Angliji ali na Malti. Paleta vozil, ki se premikajo po cesti je pestra. Prevladujejo novejša vozila, vsake toliko pa se na cesti pojavijo takšna, kot smo jih vajeni videti na Kubi. Najem vozila ni ravno poceni. Za manjši avtomobil zahtevajo 70 USD ali več na dan. No avtobusni prevoz ali kar kombiji, ki jih uporabljajo za javni prevoz pa niso dragi.", so bili prvi vtisi Jasmina po prvem obisku glavnega mesta otoka.

Stavbe v predmestju so starokaribskega videza. Nič posebnega. Večinoma so to stare zgradbe, ki so že močno dotrajane in potrebne vzdrževanja. Mesto je lepše. Ni visokih stolpnic. Hiše so nižje in imajo običajno le dva ali tri nadstropja. Ulice v mestu so večinoma enosmerne. Kljub temu človek iz navade pri prečkanju najprej pogleda v levo, čeprav promet teče v naprotno smer in se je potrebno najprej obrniti na desno. Prebivalci mesta so večinoma temnopolti. Oblečeni so zelo solidno, tisti, ki pa delajo v mestu pa celo elegantno. Tu in tam na ulici srečamo tudi berača. Prosijo za denar, niso pa vsiljivi. Bolj kot berači so vsiljivi taksisti. No pa tudi tega se človek kmalu navadi. Niso tako naporni, da bi se jih človek hotel izogibati. Prodajajo pač, konec koncev denar vseeno ne raste na drevesih kot banane. Ljudje so v večini prijazni in izkušnje z njimi so pozitivne. Prav ta boljši del otoka in otoškega življenja je bolj presenetljiv. Pred prihodom na otok ima človek nizka pričakovanja, na koncu pa je lahko prav prijetno presenečen.

In še nekaj o Karibskem morju

Jasmin si je za sidranje v prvih dneh in zasluženi počitek pred nadaljevanjem plovbe, izbral velik zaliv. Zasidral se je približno 500m od obale, kjer pa je bila globina morja še vedno le 10m. Obala je peščeno. No če smo bolj natančni, posuta je z belo mivko. Na pogled izjemno privlačna plaža a mivka je vse kaj drugega kot prijeta. Prineseš jo na plovilo in se je ne moreš več znebiti. Kar naenkrat je povsod. Na krovu, v podpalubju v postelji in kakšno zrno zaide tudi na krožnik. Voda je čista. Turkizna barva vabi na kopanje. Peščena obala je primerna z otoke, ki se lahko na njej brezskrbno igrajo. Temperatura zraka je 29 stopinj, voda pa se segreje tudi na 30. Jasmin je v vodo skočil kar z jadrnice. To je najbolj praktično, saj na krov ne prineseš dodatnih kilogramov mivke. Dno je v celoti prekrito z mivko. Je odlično za sidranje, Sidro dobro drži in prenočevanje na sidru je brezskrbno. Veliko živalskega sveta ni v vodi. Okrog jadrnice plavajo neznane ribice različnih velikosti in barv, želve in morski biči, ki pa se jim je zaradi varnosti bolje izogniti. Tu vedno piha veter. Dosega hitrosti med 15 in 20 vozli. V zaliv stalno prihajajo valovi z odprtega morja in jadrnico ves čas zibajo. Včasih jih je več, včasih skoraj nič Človek se tudi tega zibanja s časom navadi.

"Imam  se v redu in se počutim dobro. Kljub osamljenosti, si znam organizirati dan z delom, pohodi po mestu, raziskovanju, največ pa zadnje čase pišem in ustvarjam material za novo knjigo. Dolgčas mi ni, bi se pa vsekakor s kom družil, saj sem družaben človek. Tu bom ostal verjetno nekaj dni, potem pa jo mahnem na drug otok. Najbližji je oddaljen 100 NM.«, je iz eksotičnega zaliva napisal Jasmin.

Po prihodu na otok je Jasmin uredil vse potrebne administrativne postopke in sedaj lahko prosto pluje med otoki. Za bivalno vizo za mesec dni je odštel 100 BAD oziroma zgolj 48 EUR.

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

2. del - Plovba proti Zelenortskim otokom

3. del - zadnje priprave pred prečkanjem Atlantika

4. del - Iz varnega zavetja v Atlantik

5. del - Nevihta

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov

Turistični vodič Zvonko se je na Biševo vrnil pred tremi leti. Pred tem se je preselil k dekletu v Zagreb, vendar ni zdržal dolgo – želja po otoku je bila premočna, hotel je domov. Nato pa se je pred dobrim letom zaljubil v Mariborčanko Petro, ki je otok obiskovala že kot otrok. Ker ima otok svojo moč in za vročo poletno romanco ni nikoli prepozno, bi Biševo z njo skoraj dobilo prvo slovensko Biševljanko …

Zvonko zase sicer pravi, da je len, a je eden prvih, ki se je v biševsko-viškem akvatoriju začel ukvarjati z alternativnim turizmom. Zahtevne turiste odpelje tudi do najbolj skritih točk otoka, njegovo področje zanimanja pa sta pretekla in polpretekla zgodovina. Kot lasten žep pozna vse skrite podzemne sisteme jam in obrambnih rovov, ki jih je za seboj pustila nekdanja Jugoslovanska ljudska armada. Ta je na Biševu in Visu imela utrjeno oporišče. Otoka sta bila v nekdanji Jugoslaviji za tujce zaprta, zato so tja večinoma zahajali slovenski, hrvaški in srbski turisti. Vis in Biševo sta za ostale turiste postala dostopna šele v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Hrvaška postala samostojna država.

Kljub svojemu obširnemu znanju je Zvonko precej muhast vodič; svoja vodenja obarva z zelo »osebnimi« pogledi, v katerih na primer imenuje vojaške objekte »spomeniki človeške neumnosti«. Za goste, ki so mu všeč, običajno doda še bonus v obliki skrite razgledne točke, medtem ko tiste, ki se odzivajo brezbrižno, hitro pospremi domov. Kadar ima vsega dovolj, v šali pripomni, da bo opustil turizem in na Biševu odprl prodajalno zimske smučarske opreme. Čeprav bo odprta 24 ur na dan, vse dni v tednu in vse mesece v letu, vanjo zagotovo ne bo nikogar. Tako bo imel občutek, da neprenehoma dela, ne bo pa se mu treba pretirano ukvarjati z nadležnimi kupci.

Zvonko na prvi pogled morda deluje kot hedonist, a je zelo angažiran član otoške skupnosti in iniciative za biševski mestni odbor. Odbor zdaj čaka popis prebivalstva, ugotavljanje števila stalno prijavljenih na otoku, nato pa pot od zaselka do zaselka, od hiše do hiše, kjer bodo morali pobudniki za projekt pridobiti vsakega Biševljana posebej. Za mestni odbor bodo morali najti tudi primeren prostor …

6. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 20. februarja 2017.

Ogledate si jo lahko na tej povezavi: https://iotok.eu/sl/epizoda/6

Oglejte si tudi pretekle epizode:

5. epizoda: Sveti Silvester

4. epizoda: Barba Jere

3. epizoda. Mičo Finta

2. epizoda: Medena hobotnica

1. epizoda: iOtok

Pristajanje v pristanišču je za marsikoga največji izziv vsake plovbe, ker se togim oviram pri tem pač ne moremo izogniti. Manevri pristajanja so poleg tega zelo odvisni tudi od vrste plovila. Predstavili vam bomo bistvene razlike in vam tako olajšali prehod z ene vrste plovila na drugo.

Teme:

Prijavi se na delavnico 

Na vaš elektronski naslov, ki ga boste navedli v naročilu, bomo poslali predračun za plačilo abonmaja.
Mesto na delavnicah si zagotovite s plačilom predračuna!

Število mest je omejeno!

Partnerji: 

Karbonski jambori so vse bolj pogosti na tekmovalnih jadrnica. So lažji, trši in zdržijo večje obremenitve od aluminijastih in omogočajo hitrejšo plovbo. Za izdelavo je potrebno veliko dela, vrhunska tehnologija ter natančnost. Vse to prinaša tudi višjo ceno. Postopek izdelave si lahko pogledate v videu (video je v angleškem jeziku):

O izjemnem dosežku in postavitvi novega rekorda v samostojni plovbi okoli sveta, francoskega jadralce in njegovega triamrana Sodebo, smo že pisali v članku Nov jadralski rekord v samostojni plovbi okoli sveta.

Na svoji plovni pa Francoz ni postavil le rekorda v plovbi okoli sveta, vendar je postavil še štiri etapne rekorde v samostojni plovbi.

Prvi etapni rekord na plovbi po Severnem Atlantiku (RTW intermediate record) je dosegel med 6.11. in 12.11.2017. Za plovbo preko Severnega Atlantika je potreboval 5 dni 17 ur 11 minut in 52 sekund. Gre za nov rekord na plovbi, ki ga do sedaj še niso beležili. Drugi rekord je postavil na plovbi preko Južnega Indijskega oceana (South Indian Ocean RTW Intermidiate Record). Za plovbo je potreboval 8 dni 12 ur 17 min in 47 sekund. Predhodni rekord Francoza Francoisa Joyona je znašal 9 dni 12 ur in 6 min. Tretji rekord je postavil na plovni v Južnem Pacifiku (South Pacific Ocean RTW Intermediate Record). Prejšnji rekord, ki ga je postavil Francis Joyon in je znašal 10 dni 14 ur in 26 min je izboljšal na vsega 8 dni 18 ur 28 min in 45 sekund. Še zadnji, četrti rekord, pa je postavil na plovbi od Ekvatorja do Ekvatorja. Prvič ga je prečkal 12.11.2017 on 7:04:54 uri, v drugo pa 18.12.2016 ob 4:43:43 uri. Za plovbo je potreboval 35 dni 21 ur 38 min in 49 sekund. Predhodni rekord je prav tako postavil Francis Joyon in je znašal 41 dni 9 ur in 14 min. Njegov čas je izboljšal za 5 dni in 12 ur.

Največja jadrnica, ki je bila zgrajena do sedaj, je bila zasežena takoj po priplutju v Gibraltar.

Jadrnica z imenom A, ki v dolžino meri 142,8 m in velja za najdaljšo privatno jadrnico, ki je bila zgrajena kdajkoli. Takoj, ko je priplula v Gibraltar so jo zasegli. Razlog je enostaven, za več kot 15,3 mio EUR neplačanih terjatev do ladjedelnice, ki jo je zgradila.

Jadrnica je v sredo priplula v Gibraltar, po nekaterih informacijah, naj bi šlo za kratek postanek za dotakanje goriva, po drugih pa naj bi na jadrnici izvedli še zadnja dela, pred izvedbo zadnjih testiranj v Španiji pred predajo plovila lastniku.

No v Gibraltarju ni šlo vse gladko. Takoj, ko je jadrnica priplula v Gibraltar, so odvetniki ladjedelnice Nobiskrug, izdali zahtevek, da se plovilo zaseže zaradi kršitve pogodbe. Uradni lastnik jadrnice Valla Yacht Limited, ki je registrirana na Bermudih, naj bi ladjedelnici dolgovala 9,8 mio EUR. Plačilo bi moralo prispeti na račun ladjedelnice že 27.1.2017. Iz dokumentov je razvidno, da ladjedelnica zahteva plačilo še dveh zneskov v višini 2,6 in 2,9 mio EUR, ki jih je dolžan naročnik podizvajalcem in za plačilo naknadno naročenih sprememb na plovilu. Skupni znesek dolga do ladjedelnice tako znaša 15,3 mio EUR, zaradi česar je Gibraltarska odvetniška hiša zahtevala zaseg plovila.

Ekstravagantna jadrnica je pritegnila javnost s svojim nenavadnim videzom, neverjetno ceno in razvpitim naročnikom. Gradnja 143m dolge in dobrih 100m visoke jadrnice naj bi znašala 450 mio EUR. Mnenja o jadrnici so seveda deljena. Nekaterim je všeč, nekaterim ne. Mnenje je nedvomno subjektiven kriterij in vsak si lahko ustvari svoje. Vsekakor pa lahko trdimo, da so bile za to jadrnico razvite številne inovacije, ki jih bom v prihodnosti videli tudi na manjših potovalnih jadrnicah serijske proizvoden. Že zaradi tega lahko takšne smele projekte le pohvalimo, saj so gonilo napredka.

Fotografije: @superyachts_gibraltar / Ivan Vinales

Sistem mednarodnih pomorskih oznak IALA je zelo mlad. Nastal je šele leta 1980 zaradi dveh usodnih pomorskih nesreč.

Do leta 1970 je po svetu obstajalo preko 30 različnih sistemov pomorskih oznak. To je povzročalo veliko zmedo med morjeplovci in povzročilo številne pomorske nesreče. Leta 1971 sta se v Doverski ožini med Anglijo in Francijo v dveh dneh zgodili dve tragični nesreči. Skozi kanal, ki v širino meri 17 nmi poteka izjemen pomorski promet, v njem pa so številne plitvine z globino morja pod 4 m, kar je za velike ladje absolutno premalo. Promet skozi ožino je reguliran, vendar zaradi različnih oznak po svetu, je bila verjetnost, da pride do napak izjemno velika.

11. januarja leta 1971 je zaradi napačnega razumevanja plovnih oznak prišlo do trka ladje Texaco Caribbean, ki je plula pod Panamsko zastavo in ladje Paraca, ki je bila registrirana v Peruju. Ladja Texaco Caribbean je bila na plovbi proti Trinidadu in je  plula skozi kanal v smeri severovzhod-jugozahod. Ladja Paracas je plula v obratni smeri. Zaradi napačnega razumevanja oznak, sta se ladji srečali na isti plovni poti in trčili. Prišlo je do močne eksplozije in ladja Texaco Caribbean se je prelomila na pol. Premec ladje se je takoj potopil. Osem članov posadke je s prednjim delom ladje potopilo. Posadka, ki se je nahajala na krmni polovici ladje se je uspela rešiti. Le tega je še nekaj časa nosilo po kanalu, nato pa se je prav tako potopil. 20 članov posadke so rešili in jih prepeljali v Dover. Ladjo Paracas so poškodovano odvlekli v Hamburg na popravilo. Le dan kasneje je v neposredni bližini kraja nesreče potonila še ladja Brandenburg, ki je plula pod zastavo takratne Nemške demokratične republike in je bila na plovbi v Curacao. Življenje je izgubilo 21 članov posadke, le 11 pa so jih uspeli rešiti.

Zaradi obeh nesreč so izvedli obsežno raziskavo. Ugotovili so, da je skozi ožino dnevno plulo preko 750 in da je ožina ena najbolj prometno obremenjenih ožin na sveti. Prvi predlog za povečanje varnosti je bili, da bi na vsako ladjo, ki pluje skozi ožino vkrcali pilota. Zaradi velikega števila ladij, ki dnevno pluje skozi ožino, bi bilo praktično nemogoče zagotoviti zadovoljivo število pilotov. Drug predlog je bil, da bi obrnili plovni promet v kanalu. Po skrbnem premisleku so ugotovili, da trenutna pravila plovbe niso dovolj dobra in da jih je potrebno dopolniti na mednarodni ravni.

Ustanovljena je bila mednarodna agencija IALA (International Association of Marine Aids to Navigation and Lighthouse Authorities). Njihova naloga je bila, da razvijejo mednaroden sistem pomorskih oznak, ki ga bodo lahko uporabljale ladje po celem sveti. Zaradi številnih različnih sistemov oznak po svetu naloga ni bila tako enostavna in končni rezultat še vedno ni enovit sistem pomorskih oznak.

Leta 1980 sta po svetu začela veljati dva sistema pomorskih oznak IALA A in IALA B. Kljub temu, da to ni univerzalen sistem za cel svet, je bil to velik napredek. Odločili so se za dva sistema, da so bile potrebne spremembe obstoječih sistemov po svetu čim manjše.

Sistem IALA A se uporablja v Evropi, Afriki, Avstraliji, Indiji, in večjem delu Azije. Preostali del sveta, severna in južna Amerika, Japonska, Koreja in Filipini pa uporabljajo sistem IALA B.

Sistema sta si v marsičem podobna in v marsičem različna.

Razlike v sistemih:

Razlikujeta se po barvi oznak in karakteristiki luči, ki jih oddajajo te oznake. V coni IALA A so oznake na levi strani (port side) označene z rdečo, na desni (starboard side) pa z  zeleno.  V coni IALA B je ravno obratno. Oznake na levi (port side) so zelene barve in na desni (starboard side) so rdeče. V IALA A coni moramo oznake zelene barve (DESNO-STARBOARD) pustiti na naši desni strani. V coni IALA B so oznake na desni strani obarvane rdeče (DESNO-SRATBOARD) in jih moramo pri plovbi pustiti na naši desni strani.

Lateralne pomorske oznake označujejo levo in desno (port, starboard) stran plovnih kanalov. Nameščene so glede na specifike plovne poti in so vrisane v navigacijske karte. V kolikor se kanali delijo, so označene tudi preferenčne poti.

Podobnosti

Vse ostale oznake v obeh sistemih so enake. Enake so kardinalne oznake, oznake varnih poti in posebne oznake. V letu 2006 so na novo uvedli še oznake za nevarnosti.

Kardinalne oznake

Kardinalne oznake označujejo nevarnosti kot so plitvine, čeri ali podobno. Njihove oznake in oblike nakazujejo po kateri strani moramo oznako obpluti. Na primer oznako ZAHOD moramo obpluti po zahodni strani od oznake. Pobarvane so v kombinaciji rumene in črne barve, na vrhu pa imajo dva stožca, ki logično označujeta vrsto oznake.

Osamljena nevarnost

Oznaka osamljene nevarnosti je namenjena označevanju posamezne nevarnosti. To je lahko potopljena ladja ali podobno. Vode v okolici oznake so plovne. Oznake so pobarvane črno z rdečini pasovi, na vrhu oznake pa sta dve črni krogli.

Varne vode

Oznaka za VARNE VODE označuje plovno pot kjer je vse okoli oznake varno pluti. Nameščene so pred začetkom kanala, ki je označen z lateralnimi oznakami, pri plovbi v pristanišče. Označene so z rdečimi in belimi vertikalnimi črtami.

Posebne oznake

Posebne oznake niso primarno namenjene kot navigacijske oznake. Označujejo področja, ki so namenjena uporabi v druge namene, na primer za rekreacijo, smučanje na vodi, plaže,… Oznake so rumene barve in so lahko različnih oblik.

Oznake nove nevarnosti

Oznake nove nevarnosti poznamo šele od leta 2006. Namenjene so urgentnemu označevanju novih nevarnosti kot so potopljene ladje in podobno in še niso prikazane na pomorskih kartah. Označene so z belimi in modrimi vertikalnimi črtami.

Cayman 19 Sport je dokaz, da je prodaja manjših čolnov in izvenkrmnih motorjev še vedno v porastu. Tako bo letos na sejmu navtike v Zagrebu, ki bo potekal od 22. - 26.2.2017, PREMIERNO slovenskemu in hrvaškemu občinstvu, predstavljen RANIERI-jev gumenjak CAYMAN 19 SPORT. 

Podjetje Ranieri International je zaslovelo že s svojimi odprtimi čolni, s kabino ali brez, sedaj pa so znani tudi po celotni liniji napihljivih čolnov s trdim dnom. To je gumenjak za vsakogar, saj ga lahko poganjate tudi z motorjem z le 40 KM. Pri izdelavi so se odločili za črno-belo kombinacijo, ki še dodatno poudari športni učinek.

Na prvi pogled je postavitev konzole na sredini precej tradicionalna, prav tako klop na premcu in sončna ploščad spredaj. Toda podroben pregled pokaže izredno funkcionalnost: zadnja klop se spremeni v jedilni del z zložljivo mizo iz krmnega sedeža, medtem ko se sprednja ploščad za sončenje spremeni v še večjo z vstavitvijo dodatne blazine med ležiščem in sredinskim sedežem. Še več, znotraj vodilne postaje je velik prostor za shranjevanje. In ko je že govora o prostoru, na tem gumenjaku ga je ogromno: pod sprednjim delom palube in zadaj pod klopjo. Pametno zamišljene podrobnosti pa se nadaljujejo z napolnjenimi blazinami na obeh straneh klopi, ki služijo kot naslonjala za roke in ogrodje vetrobrana, ki se uporabi kot držaj na obeh straneh gumenjaka.

Generalni uvoznik vam tudi nudi -10% popust na vse nadaljnje servisne storitve. Da pa se odpeljete pripravljeni na vodne dogodivščine vam v primeru nakupa izvenkrmnega motorja, NULTI servis motorja opravijo GRATIS. Po želji v vašem imenu uredijo registracijo plovila, izdelajo vam registracijsko nalepko za vaš čoln, uredijo zavarovanje in uredijo ustrezno garancijo za nakup. Poleg vsega pa si lahko tudi izberete primerno prikolico za vašega RANIER-ija.

Razpoložljivost čolna je TAKOJ. Čoln je na zalogi in je na voljo na ogled v največjem prodajno - servisnem centru podjetja MOTO-NAUTIKA (Ptujska c. 63, Miklavž na Dravskem polju).

Za vse dodatne informacije pa so vam na voljo strokovno usposobljeni svetovalci preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali preko telefonske številke 02 629 04 00. Prav tako vabljeni na ogled celotne ponudbe (plovil in izvenkrmnih motorjev) na spletnem naslovu www.ranieri.si.

Predstavitev bo potekala v HALI 8A.

MALOPRODAJNA CENA ČOLNA  - NA ZALOGI z dodatno opremo:
28.771 EUR Z DDV
Mesečni obrok / 5 let: ŽE ZA 531€/mes Več o plovilu: http://moto-nautika.com/listings_portfolio/ranieri-cayman-19-sport/

Marina Muroskva

V mestu Novi Vinodolski v Kvarnerju nastajata dve novi marini.

Prva marina nastaja v luki Novi Vinodolski. V lanskem letu so zgradili severni valobran in podaljšali južnega za zaščito pred severozahodnimi in južnimi vetrovi. Pontonski pomoli so že nameščeni in že potekajo dela na izgradnji spremljevalne infrastrukture. Marina, ki je v samem centru mesta bo nudila privez 260 plovilom. Kdaj bo otvoritev marine še ni znano. Če bodo dela potekala po planu, bo marina prva plovila lahko sprejela že v letošnjem letu.

Druga marina, katere dela so v zaključni fazi pa nastaja na južni strani Novega Vinodolskega v zalivu Muroskva. Marina, ki nosi ime zaliva, bo nudila privez 180 plovilom dolžine do 12m. Globine so povsod preko 2,5m zato se bo možno privezati tudi z jadrnico. Na voljo bodo premium privezi v skrajnem severovzhodnem delu marine poleg restavracije in navtične trgovine, ostali privezi pa bodo standardni. V premium delu bodo plovila privezana bočno ob pontone, v delu s stanadardno kvaliteto pa z muringi. Morski del marine je zaključen. Dela na spremljevalni infrastrukturi bodo zaključena do konca meseca marca, otvoritev marine pa se pričakuje v mesecu aprilu. Marina bo do pričetka poletne sezone nudila vse storitve. Cenik priveza trenutno še ni na voljo. Po informacijah marine, se bodo cene gibale v rangu podobnih marin s podobnim nivojem kvalitete storitev.

Povezave do marin:

Marina Muroskva: http://www.marinamuroskva.com

Marina Novi: http://www.nauticamare.hr/marina.html

Marina Novi