Novice

Grand Golden Line 500 je novejša različica najprestižnejše linije kanadskega izdelovalca napihljivih čolnov. V družino prinaša kar nekaj novosti, boljše plovne lastnosti, večjo izbiro barvnih kombinacij in zavidljivo prostornost ter udobje. Na pogled zelo privlačen in hiter družinski čoln omogoča hitre premike do hitrosti nad 40 vozlov ali 75 km/h.

TRUP

Plastični del trupa ima globok V prerez, ki omogoča mirnejšo plovbo po valovitem morju, nekoliko povišan kalup pa učinkoviteje ščiti pred pršenjem. Patentirana HSH oblika dna omogoča izredno hitro izglisiranje in malo upora, torej pripomore k dobrim plovnim lastnostim in majhni porabi goriva. Tako kot dno so tudi vsi palubni deli iz vakumirane stekloplastike, pod katerimi se skriva veliko odlagalnega prostora. Izdelava je zelo natančna in kakovostna. Tubusi premera 50 cm premorejo pet komor, ki zagotavljajo dodatno varnost. Izbiramo lahko med Mirasol in Hypalon materialom, odvisno od zahtevnosti uporabe, pa tudi barve in sicer od belo- -sive, svetlo-temno sive, kaki-sive, črno-sive ali rdeče-sive.

PALUBA

Paluba je zelo uporabno razdeljena. Krmni del je v bistvu čvrst stekloplastični odlitek. Čisto zadaj ob motorju sta plavalni polici z lestvijo. Zaključki tubusov so prav tako stekloplastični z uporabn stopničko za skok v vodo, prestop na kopno ali drugo plovilo. Pred motornim škafom je privzdignjen del s krmarsko klopjo, ki je zaščitena z držali iz nerjavnega jekla. Tukaj je navigacijski lok, ki daje čolnu poleg uporabnosti tudi bolj športen videz. Krmarska konzola je širša in dovolj velika za vse instrumente, tudi za HI-FI napravo ter GPS ploter. Kljub nizkemu steklu je krmar zaščiten pred vetrom in ima dober pregled nad okolico.

ZAKAJ IZBRATI G500?

Grand Golden Line 500 predstavlja pravi kompromis med prostornostjo in dolžino. S petimi metri dolžine nudi dovolj prostora za vso družino tudi na sidru. Kompakten in varen čoln, dobre plovne lastnosti, sodoben in eleganten videz ter kvalitetna izdelava so lastnosti, ki bodo zagotovo prepričale marsikaterega novodobnega kapetana, željnega hitrih premikov in preprostega rokovanja.

CENA GUMENJAKA NA ZALOGI V KOMPLETU Z YAMAHA F40/60 + MONTAŽA:
Skupaj: 23.501 €
Mesečni obrok / 5 let: ŽE ZA 438€/mes
(velja samo za model iz zaloge)

Več o čolnu in dodatna oprema: Grand Golden Line G500

Več informacij o plovilih Grand je na voljo pri zastopniku za Slovenijo in Hrvaško, Moto nautika d.o.o., Ptujska cesta 63, Miklavž pri Mariboru, Telefon:  +386 (0)2 629 04 00, GSM:  +386 31 386 951,  E-naslov:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., http://www.grandboats.si/

V primeru nakupa pri generalnem uvozniku, vam lahko dodatno še ponudijo:

– 10% popust na vse nadaljnje servisne storitve.
– NULTI servis motorja GRATIS (v primeru nakupa izvenkrmnega motorja).
– 10% popust na dodatno navtično opremo (rešilni jopiči, sidra, vrvi ipd..).
– Po želji v vašem imenu uredijo registracijo plovila, izdelajo vam registracijsko nalepko za vaš čoln, uredijo zavarovanje, …
– Nudijo vam ustrezno garancijo za nakup.
– Skupaj z  svetovalci poiščejo najbolj primerno plovilo, ki bo zadovoljilo vaše zahteve.
– Ker je “količinski” nakup vedno ugodnejši, vam v primeru nakupa kompleta, ponudijo najugodnejše pogoje, ki jih lahko dobite.

VHF radijska postaja

VHF radijska postaja je najpogostejša naprava namenjena komunikaciji na plovilu. Omogoča komunikacijo med plovilom in kopnim, ter med plovili. Postaja deluje na področju visokih frekvenc med 156 in 162 MHz. Oddaja in sprejema ultra kratke valove - UKV, ki zaradi svojih lastnosti ne omogočajo večjih dometov in ne prehajajo preko ovir (otoki, kopno,..). Majhen doseg VHF postaje je tudi posledica ukrivljenosti zemlje, nanj pa vpliva tudi višina namestitve sprejemno-oddajne antene. Višje kot je nameščena, večji je doseg. Običajen doseg VHF radijske postaje znaša med 20 in 30 nmi.

VHF postaja deluje v simpleks ali dupleks načinu. Ko deluje v simpleks načinu, za oddajanje in sprejemanje uporablja isto frekvenco, medtem ko v dupleks načinu oddaja signala poteka na drugi frekvenci, kot prejem signala. Celotno frekvenčno območje (8156 in 162 MHz), ki je namenjeno korespondenci, je razdeljeno 57 kanalov. Uporabljamo lahko vse izmed njih. Nekateri so rezervirani za namensko uporabo in jih lahko uporabljamo le za namen za katerega so namenjeni. Na primer kanal 16 je namenjen za RT klic v sili, nujen klic in varnostni klic. V primeru, da ga uporabimo za opravljanje drugih, manj pomembnih klicev, se moramo zavedati, da s tem onemogočamo korespondenco na tem kanalu za opravljanje klicev v sili in lahko ogrožamo življenja.

VHF GMDSS postaja

GMDSS je kratica za Global Maritime Distress and Safety System, kar po slovensko pomeni Globalni pomorski sistem stiske in varnosti na morju. Sistem vključuje varnostne postopke, vrsto opreme in komunikacijske protokole potrebne za povečanje varnosti na morju ter reševanje plovil v težavah. Omogoča učinkovito obveščanje centrov za iskanje in reševanje na morju (SAR – Search And Rescue) o plovilih v stiski, ter obveščanje plovil v bližini, ki se lahko vključijo v reševanje. Centri za usklajevanje iskanja in reševanja na morju vodijo vse operacije povezane z reševanjem na morju.

VHF GMDSS postaja vsebuje vse funkcije klasične VHF postaje, dodan pa ima modem DSC (Digital Selective Call – digitalni selektivni klic). DSC je pomemben del sistema GMDSS in uporablja kanal 70 za digitalno komunikacijo. Omogoča izvedbo selektivnega klica z uporabo MMSI številke, ki je unikatna za vsako radijsko postajo posebej. Na ta način lahko opravimo klic s točno določenim uporabnikom VHF GMDSS postaje.

MMSI številka

MMSI - Maritime Mobile Service Identity pomeni  storitev pomorske mobilna identifikacije. MMSI je 9-mestna številka, ki enolično označuje posamezno plovilo in omogoča enostavno identifikacijo plovila. Prva tri mesta pomenijo državo v kateri je prijavljena postaja (Slovenija: 278, Italija: 247, Hrvaška: 238, Grčija: 239, Danska 219 in 220, Kanada 316,..)

Ob oddaji klica v sili, GMDSS VHF postaja avtomatsko odda MMSI številko postaje. Če je povezana s GPS napravo odda tudi pozicijo, na kateri se plovilo trenutno nahaja. V kolikor nista povezani, moramo pozicijo v VHF postajo vnesti ročno.

Dovoljenja potrebna za uporabo VHF GMDSS postaje

Za uporabo VHF GMDSS postaje je potrebno pridobiti Potrdilo o usposobljenosti za upravljanje s pomorsko radijsko postajo VHF GMDSS. Potrdilo lahko pridobi oseba, ki je stara vsaj 16 let in je opravila tečaj ter izpit pred komisijo Uprave RS za pomorstvo. Vse informacije v zvezi z izpitom lahko dobite na: www.up.gov.si

Vsako VHF GMDSS postajo je potrebno registrirati pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (www.akos-rs.si). Pridobiti je potrebno dovoljenje oziroma odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc. Pogoj za izdajo dovoljenja je podatek o registraciji plovila, ter ime plovila. Agencija na podlagi vloge določi MMSI številko, ki jo posreduje tudi Mednarodni telekomunikacijski zvezi. Z dodelitvijo številke MMSI lastnik plovila postane tudi zavezanec za plačilo uporabe radijskih frekvenc v pomorski mobilni storitvi. Za izdajo dovoljenja morate dostaviti kopijo registracije plovila oziroma kopijo vpisnega lista za čoln ter obrazec – vlogo za dovoljenje za radijsko postajo.

Uradno predstavitev je plovilo Glider Yachts Super Sports 18 doživelo v začetku meseca na salonu plovil v Londonu. Prvi pogled na plovilo daje občutek, da gre zopet za oblikovalski projekt, ki ne bo nikoli realiziran, pa v tem premeru ni tako.

Glider Yachts Super Sports 18 je prvo luksuzno plovilo iz angleškega podjetja, ki planira izdelati serijo hitrih plovil, ki bodo merila od 18 pa vse do 80 m. SS18 je prvič zaplul v mesecu aprilu. Prestal je številna testiranja na vodi, ter doživel krstno predstavitev v začetku meseca. SS18 je izdelan kot izjemno hitro luksuzno plovilo namenjeno dnevnemu križarjenju in doživljanju novega nivoja hitrega in luksuznega križarjenja.

Za izdelavo plovila je bilo potrebnih 8 let razvoja. Izdelali so ga v angleški ladjedelnici Burgess Marine. Za oblikovanje notranjosti kabine je poskrbel oblikovalski studio Corbeau, za krmiljenje in kontrolo nad plovilom pa je poskrbelo podjetje Garmin. Izdelan je iz visoko kvalitetnega aluminija. Poganjajo ga štirje motorji z močjo 270 KM in mu omogočajo plovbo s hitrostjo 56 vozlov. Če se odločite, da boste iz Monaka odpluli v St. Tropez na kavo, boste za plovbo potrebovali borih 45 minut.

SS18 bo kmalu sledil še hitrejši Hyper Sports 18, ki bo imel 3400 KM in bo dosegal hitrost plovbe 96 vozlov. Pospešek bo podoben kot pri športnih avtomobilih. Hitrost 100 km/h naj bi dosegel v borih 3,5 s.

Vir: http://glideryachts.com/

Panamski kanal je že pričel prejemati rezervacije za plovbo največjih ladij skozi nov Panamski kanal. Prve bodo lahko skozenj zaplule že 27.6.2016.

Največje ladje, ki jih imenujejo neopanamax bodo lahko merile do 366 m v dolžino, do 49 m v širino in bodo lahko imele ugrez vse do 15,24 m.

Prvo plovilo, ki bo zaplulo skozi kanal bo tanker za prevoz plina Linden Pride podjetja NYK Line, ki ga trenutno upravlja ladijski agent Norton Lilly International iz Paname. Ladja meri v dolžino 262 m v širino pa 36 m. Skozenj bo zaplula 27.6.2016.

Prva plovba bo nov mejnik v zgodovini Panamskega kanala. Nove zapornice so že tretji sistem zapornic. Poleg tega, da bodo omogočale plovbo skozi kanal tudi največjim ladjam, bodo povečale dosedanjo kapaciteto plovbe skozi kanal. Odprtje sistema za rezervacijo plovbe skozi kanal za neopanamax plovila so že izkoristili številni svetovni ladjarji. V prvi fazi so prejeli že 25 rezervacij za plovbo ladji med 27.6 in 30.9.2016.

V letošnjem letu so na Hrvaškem že podpisali pogodbe o gradnji in prenovi luk na področju Dubrovnika, Splita in Šibenika.

Na področju Dubrovnika se bo popolnoma prenovila luka v Stonu. Zgradili bodo nov pomol v dolžini 162m, ki bo v celoti namenjen privezu plovil. Prav tako bodo del sredstev namenili poglobitvi dna, s čemer bodo zagotovili varno plovbo in privezovanje tudi večjim plovilom. Luka bo odprta za javni promet. Druga luka, ki jo bodo posodobili je Prigradica na otoku Korčula. Najprej bodo uredili valobran, ki luko ščiti pred močnimi severnimi vetrovi in valovi in omogočili nadaljnjo sanacijo obalnega dela luka. Investicija v posodobitev luke v Stonu znaša 2 mio HRK, v Prigradici pa 1 mio HRK.

Na področju Splita se bo letos vlagalo v luko v Trogirju in Supetarju na otoku Brač. V obeh lukah bodo prenovili trajektno pristanišče. Za prenovo luke v Trogirju so zagotovili sredstva v višini 5 mio HRK. Dela v luki so se pričela že lansko leto in bodo dokončana v letu 2017. Nov pomol za privez trajekta bo meril 55 m. Za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov in vozil bo namenjenih še 3500 m2 prostora na kopnem. Z investicijo se bo velik del cestnega prometa iz mestnega jedra preselil na obrobje. Luka Trogir, ki povezuje kopno z otokoma Mali in Veliki Drvenik, bo tako postala bolj prijazna do turistov in prebivalcev starega mestnega jedra.  Za prenovo trajektne luke v Supetarju bo potrebnih 1,7 mio HRK. Dela so se pričela že pred sezono, dokončali pa jih bodo jeseni, po zaključku glavne sezono. Sanirali bodo obalo luke v skupni dolžini 120 m.

Na področju Šibenika bodo letos v luško infrastrukturo vložili 7,5 mio HRK (1 mio EUR). V luki Vrnaža bodo zgradili komunalni del luke, v zalivu Stubalj pri kraju Bilica pa bodo zgradili novo luko odprto za javni promet (glej sliko). V luki Vrneža bodo zgradili nov obalni zid, plato, pontonske pomole, dva valobrana in zagotovili vso potrebno infrastrukturo na kopnem delu luke. Domačini bodo z investicijo dobili 600 novih privezov, ki jih nujno potrebujejo.

Na področju Reke, bo luka v Pulju deležna 2 mio HRK sredstev. Obnovili bodo operativno obalo pod Puljsko areno. V Umagu bodo prenovili pomorski mejni prehod v luki Novigrad pa del operativne obale. V luki Susak bodo dogradili del operativnega pomola ter prenovili del obale, kjer pristaja trajekt. Približno 1 mio HRK bo deležna tudi luka Moščenička draga, kjer bodo uredili obalni del luke in cesto do nje. Dober mio HRK se bo vložilo tudi v luko Njivice na otoku Krk, kjer bodo razširili luko in prenovili del obstoječe.

Vir: MMPI.hr; foto: http://sibensko-kninska-zupanija.hr/

Ste se kdaj znašli v situaciji, ko vam je na morju zmanjkalo sveže pitne vode ali pa vam strošek vgradnje klasičnega razsoljevalnika predstavlja velik problem? Mi imamo rešitev za vas. Predstavljamo vam RainMan – prenosni razsoljevalnik s katerim pitno vodo pridobite v manj kot dveh minutah. Sistem Rainmen je za svojo inovativnost prejel Nagrado Pittman Innovation Aword za leto 2016, ki jo prejmejo najbolj inovativni produkti na področju navtike.

Prednosti prenosnega sistema RainMan:

PRIMERI UPORABE:

MOŽNE VARIANTE RAINMAN WATERMAKERJA:

DODATNA OPREMA ZA RainMan watermaker:

Več informacij ter cene lahko dobite na: RainMan Watermaker, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličite na 040 231 372.

Ste že pripravili svoje plovilo na letošnjo jadralsko sezono. Če še niste potem, si lahko v videu ogledate kako ne smete potegniti vaše jadrnice iz vode.

Vir: youtube.com

Ameriški proizvajalec plovil Sea Ray je sklenil sodelovanje z nemškim podjetjem SEABOB, ki proizvaja vrhunske podvodne skuterje.

Prejšnji teden sta v nemškem Stuttgartu podjetji Sea Ray in Seabob sklenili strateško sodelovanje z motom »Skočite v življenje«. Sea Ray, ki je eden izmed največjih izdelovalcev plovil na svetu, bo svojim kupcem omogočil, da bodo na krovu plovil imeli še eno igračo več, najhitrejši podvodni skuter na svetu imenovan Seabob. Sodelovanje med podjetji se je pričelo že lansko leto, letos pa so se dogovorili, da naveza postane še močnejša. Prvi skupni nastop sta izvedli prejšnji teden, na dogodku namenjenem novinarjem, ko smo lahko testirali 12 najnovejših modelov plovil Sea Ray, Bayliner, Boston Whaler ter podvodni skuter Seabob.

Teste plovil in podvodnega skuterja Seabob bomo objavili v prihodnjih številkah eNavtike. Spremljate nas in izvedeli boste, kaj je najbolj vročega na tržišču plovil namenjenih zabavi na vodi in pod njo.

Z One Sails Cupom v organizaciji JK Skipper Maribor se je ta vikend pričel Pokal Slovenije. Z uvedenimi novostmi Sekcije za velike jadrnice pri JZS so organizatorji predstavili One Sails Cup v novi podobi. Namesto že tradicionalno dvodnevne regate s številnimi plovi, je bil letos One Sails Cup enodneven z le enim startom.

One Night Cup

Po lanski odpovedi One Night Cupa zaradi izredno slabih vremenskih razmer (močen dež in orkanska burja) je edina slovenska nočna regata letos potekala v skoraj idealnih razmerah. Žal pa so se v mesečini in slabi burji na startu zbrale le tri jadrnice.

Megaenergija je po eni uri in 17 minutah pričakovano kot prva prečkala ciljno linijo regate, ki je potekala izpred izolske marine okoli boje varnih vod pred luko Koper in nazaj. V ozadju pa sta oster boj bili Vesna s Simonom Virnikom za krmilom in Tina s Tinetom Bajtom. Sprva je bila v prednosti Vesna, ki jo je na obračalni boji Tina prehitela, nato pa je Vesna bolje izkoristila pogoje na povratku do Izole in regato končala po dveh urah in 26 minutah kar 15 minut pred Tino.

One Sails Cup

Čudoviti jadralni pogoji so se nadaljevali tudi naslednji dan, ko se je na startu One Sails Cupa, prve letošnje regate za Pokal Slovenije zbralo 25 jadrnic. Na stratu Pokala Slovnije smo prvič videli Migreno z Elo Leskovšek za krmilom in dve posadki, stari znanki pokalnega tekmovanja na novih jadrnicah. Iztok Krumpak je po le dveh dneh treninga z novim RC 44 blestel v razredu 1-regatne, Emil Jerkovič pa z jadrnico Palada v razredu 5-potovalne in v razvrstitvi ORC.

Na novem regatnem polju One Sails Cupa so se jadrnice s startne linije severno od rta Petelin najprej podale do oceanografske boje ter naprej do Seče in do prvega prehodnega cilja pred hotelom Bernardin. Nadaljevale so z jadranjem mimo piranskega rta Madona mimo boje pred Fieso do boje pred rtom Ronek, kjer se je pričel tehnični del regate z jadranjem na 1,2 navtične milje dolgem polju v obliki palice. Na privetrni strani je bil postavljen prehodni cilj, zmagala pa je jadrnica, ki je znotraj časovne omejitve štirih ur največkrat prečkala linijo prehodnega cilja.

Najuspešnejša je bila hrvaška jadrnica Shining Umago Maxi z Željkom Perovičem za krmilom, ki je, vključno s prehodnim ciljem pred Bernardinom prečkala linijo prehodnega cilja kar devet krat. Na drugem mestu je večino regate odjadrala Scorpio 44 (Iztok Krumpak), ki mu je krepko za ovratnik dihala Generali (Samo Žvan), jo dvakrat prehitela in ponovno zaostala. Dokončen preobrat pa je Generaliju uspel pol ure pred potekom časovne omejitve, ko je posadka na Scorpiu 44 naredila večjo napako pri dvigovanju genakerja. Tako je Generali končala kot druga s sedmimi prejadranimi prehodnimi cilji. Prav toliko pa prehodov skozi prehodni cilj sta zbrala tudi tretja Scorpio 44 in Megaenergija. Zadnjeuvrščena Migrena je prečkala dva prehodna cilja.

V razredu ORC za kateerga je štelo regatno polje do drugega prehoda skozi prehodni cilj je slavila Nika (Damijan Miljavec) pred Palado (Emil Jerkovič) in Taia2 & White Goose (Goran Djordjevič).

Po končnem jadranju je organizator udeležence v baru Hangar počastil s tradicionalnim bogračem in sladkarijami. Pojedini je sledila še slavnostna podelitev priznanj in vabilo udeležencem na nočno regato Sesljan-Piran-Sesljan konec junija, organizatorja JK Čupa iz Sesljana in v soorganizaciji JK Skipper ter na Martinovo regate meseca novembra.

Vir: JZS.si, JK Skipper Maribor

Admiralska ladja Vis, ki je bila zgrajena leta 1956 v ladjedelnici Uljanik, je bila včeraj potopljena pri rtu Kamenjak.

Včeraj se je pri rtu Kamenjak na jugu polotoka Premantura zbrala več tisoč glava množica, ki si je ogledala prvo potopitev ladje na Jadranu, ki bo služila kot podvodna atrakcija, umetni koralni greben.

Zaradi potopa ladje je bila včeraj plovba v območju potopa ohromljena. Na obali so se zbrali številni opazovalci, še več pa si je zgodovinski dogodek ogledalo s svojih plovil. Ker gre za prvo takšno potopitev, dogodka vsekakor niso hoteli zamuditi. Ladjo, ki je bila predhodno dobro pripravljena za potopitev, so privlekli pred zaliv Polje, približno 250 m od obale, kjer globina morja znaša 32m. Potapljanje ladje se je pričelo z dvema glasnima eksplozijama, ki sta predrli trup ladje pod vodno gladino. Ob počasnem vdiranju vode v trup plovila, se je le ta začela potapljati, izginila pod površino morja, ter se potopila na globino 32 metrov.

O ladji Vis smo že pisali v članku: Admiralska ladja Vis bo postala umetni greben

Med potopom ladje je za varnost skrbela Pomorska policija in plovila Luške Kapitanije. Za vse tiste, ki si potopa niste uspeli ogledati, si ga lahko na spodnjih videoposnetkih.

Kaj je šlo narobe pri potopu ladje si lahko ogledate v članku: Dve osebi za las ušli smrti med potopom ladje Vis

Vir: www.youtube.com