Novice

Jean Pierre Dick je prečkal ciljno črto v Les Sables d'Olone včeraj ob 13:47:45 in si zagotovil četrto mesto na letošnji regati Vendee Globe. Za jadralca  je bila to že druga zaporedna uvrstitev na četrto mesto.

Le uro in 25 minut kasneje je prvič prečkal ciljno črto Yann Elies in si zagotovil peto mesto. Zanj to ni bil prvi nastop na regati. Nastopil je že leta 2008/09. Zaradi nesreče regate ni uspel končati. Tokrat je uspešno prijadral na cilj in to z izjemnim rezultatom. Njegova jadrnica Quéguiner-Leucemie Espoir je prva izmed jadrnic, ki še ni opremljena s hidro krili. Vsi tekmovalci, ki so v cilj prijadrali pred njim, so imeli plovila opremljena z njimi kar se je izkazalo za prednost.

Še dodatno uro in 30 min kasneje je v cilj priplul šesti tekmovalec Jean Le Cam.

Trije prihodi v cilj v treh urah, so najmanjša razlika med tremi tekmovalci v zgodovini regate od leta 1989. Tri jadralce je združila nevihta, ki je besnela južno od Avstralije. Da bi se izognil nevihti, je Dick zaplul 400 nmi proti severu. Plul je skozi ožino Bass in je prvi jadralec v zgodovini regate, ki je plul severno od Tasmanije. Smer je izbral zato, da se je izognil neugodnim vremenskim razmeram, ki jih je povzročala nevihta. Elies in La Cam sta izbrala drugo taktiko. Odločila sta se da plujeta počasneje in se slabemu vremenu izogneta po južni strani. Veliko časa sta plula blizu drug drugemu. Le Cam je izkoristil prednost hidro kril in v močnejših vetrovih pridobil nekaj prednosti. Ko so vetrovi padli, pa je hitreje jadral Elies in se približal Le Camu na vsega 7 nmi.

Po prihodu v cilj je Jean Pierre Dick priznal, da je nekoliko razočaran, ker se mu ni uspelo uvrstiti med prve tri. Zadovoljen pa je, da mu je uspelo ubraniti napade Eliesa in Le Cama, ki bi ga lahko prehitela, saj je bila njegova prednost majhna. Ena ura in pol na plovbi okoli sveta, ki traja 80 dni, je izjemno majhna razlika.

Rezultati:

4. mesto - Jean Pierre Dick je za plovbo potreboval 80 dni 1 uro 25 minut in 45 sekund. Za zmagovalcem je zaostal 5 dni 22 ur 9 min in 59 sekund. Pri predpostavki teoretične razdalje plovbe, ki znaša 24.499 nmi, je povprečna hitrost plovbe je znašala 12,75 vozla. Dejansko je preplul 27.857 nmi s povprečno hitrostjo 14,5 vozla.

5. mesto - Yann Elies je za plovbo potreboval 80 dni 3 ure 11 minut in 9 sekund. Za zmagovalcem je zaostal 5 dni 23 ur 35 min in 23 sekund. Pri predpostavki teoretične razdalje plovbe, ki znaša 24.499 nmi, je povprečna hitrost plovbe je znašala 12,74 vozla. Dejansko je preplul 27.138 nmi s povprečno hitrostjo 14,11 vozla.

6. mesto - Jean Le Cam je za plovbo potreboval 80 dni 4 ure 41 minut in 54 sekund. Za zmagovalcem je zaostal 6 dni 1 uro 6 min in 8 sekund. Pri predpostavki teoretične razdalje plovbe, ki znaša 24.499 nmi, je povprečna hitrost plovbe je znašala 12,73 vozla. Dejansko je preplul 27.114 nmi s povprečno hitrostjo 14,1 vozla.

Preteklih 15 let je proizvajalec gumenjakov GRAND izdeloval in razvijal visokokakovostne izdelke, kar drži tudi za gumenjak, ki ga je podjetje predstavilo 23. januarja letos.

GRAND-u je ponovno uspel veliki met z lansiranjem plovila, ki bo zagotovo doseglo prodajne uspehe svojih predhodnikov kot sta G500 in G650.

Kot vsak GRAND-ov čoln, je tudi G580 izdelan ter sestavljen posamično in z ročnim delom. Za izdelavo se skriva zahteven, dolgotrajen in natančno ustvarjen proizvodni proces, ki se lahko zoperstavi tudi najtežjim vremenskim pogojem.

To potrjujejo visokokakovostni materiali, med katerimi lahko izbirate glede na vaše potrebe in želje. G580 bo tako na voljo s PVC tubusi, ki so še dodatno ojačani z MIRASOL ali HEYTEX vlakni, ki bodo zagotovila neverjetno vzdržljivost in okrepila odpornost na praske. Izbrali pa boste lahko tudi HYPALON, pri katerem je uporabljena ORCA tkanina, ki zagotavlja kvaliteto, moč in obstojnost, kar je zagotovilo, da boste prejeli izdelek z najboljšo možno zmogljivostjo (zmožnost izpostavljanja temperaturam do 90 stopinj Celzija).

5,80m dolg gumenjak se ponaša z izredno plovnostjo, brezkompromisno zanesljivostjo, zmogljivostjo in varnostjo. Zaradi svoje dolžine ponuja več prostora kot njegov »manjši brat« G500. Prostori za hrambo se tako nahajajo pod sedežem pred glavno konzolo, pod sedežem krmarja ter v zadnjem delu gumenjaka. Velika oblazinjena sedežna površina na premcu in ograjice iz nerjavečega jekla pa bodo poskrbeli, da boste brezskrbno in varno uživali na svojem čolnu.

GRAND ponuja široko paleto dodatne opreme; izbira materiala (HYPALON), zadnje stopničke z lestvijo, elektro paket, varnostni ventil, sprednja sončna ploščad, nadgradnja tkanine, varnostna ograja, bimini, itd. Vso dodatno opremo in možnost 3D konfiguracije pa vam je na voljo na spletnem naslovu www.grandboats.si.

Premiero gumenjaka, bo na letošnjem navtičnem sejmu, ki bo potekal od 22. – 26.2.2017 v Zagrebu, predstavilo slovensko podjetje MOTO-NAUTIKA d.o.o.. Vabljeni!

»Pozdravljeni še enkrat, tudi tokrat, vendar zadnjič z Zelenortskaga otočja!", je sporočil Jasmin, preden je dvignil jadra in zaplul preko Atlantika proti Karibom.

Zelenortski ali Kapverdski otoki niso nič posebnega. Marina je sicer lepo urejena in ima vso potrebno infrastrukturo, ki jo potrebuje navtik. Mesto je siromašno, čeprav prave revščine ni videti. Ko se sprehajaš po mestu, tu in tam vidiš, kako ljudje kuhajo na ulici, so zanemarjeni in si nikakor ne želijo videti fotoaparata in pristati na eni izmed naših fotografij. Na trenutek dobiš celo občutek, da iščeš probleme. Seveda pa ni vse tako grozno. Mesto je večinoma urejeno, čisto in lahko človeka fascinira. Številne trgovine z bogato ponudbo so nekoliko dražje kot na Kanarskih otokih, tržnica pa je presenetljivo cenejša. Težko bi potegnili vzporednico med Zelenortskimi in Kapverdskimi otoki. Mogoče zato, ker ta otok ni tako turističen kot so Sol in drugi Kapverdski otoki. Verjetno so lepši in zanimivejši, vendar je težko soditi, če jih ne obiščeš.

»Danes se tudi zaključuje moje bivanje na tem otoku in odjadral bom dalje. Tokrat res čez Atlantik in nedosegljiv bom dokler ne pristanem na Barbadosu, če ne bo silom prilike drugače. Torej ujamemo se spet najprej čez 17 dni ali pa še kaj več, odvisno je vse od vremena. Jaz bi šel tudi na motor, le da vmes ni bencinskih črpalk, če bo pa preveč vetra bom pa jadra krajšal in šel bolj na 100% kot pa na hard.«, so bile Jasminove besede, preden se je podal na plovbo.

Fotogalerija: Cabo Verde

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

2. del - Plovba proti Zelenortskim otokom

   4. del - Plovba do prve nevihte

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov

Ameriško podjetje HydraSports je predstavilo svoje novo plovilo namenjeno ribolovu, katerega cena znaša vrtoglava dva mio EUR.

Dandanes smo vajeni, da cene plovil segajo v nebo. Luksuzna in razkošna oprema hitro dvigne prodajno ceno plovila, a vseeno 2 mio EUR za ribški čoln s centralno konzolo se pa sliši nekoliko absurdno. No ampak plovilo je izdelano. In poglejmo, kaj dobimo za ta denar.

HydraSport Custom 52 Sueños Extreme, kot je celotno ime plovila, so izdelali po naročilu za ameriško podjetje EG Vodka, ki proizvaja organsko vodko. Plovilo v dolžino meri nekaj manj kot 53 čevljev (16 m). Trup je izdelan iz kompozitnih materialov, ki zagotavljajo trdnost plovila. Le to potrebuje, ker so nanj nameščeni štirje izvenkrmni motorji SevenMarine s 627 KM, kar skupaj znese 2508 KM. (O motorjih smo pisali v članku: Seven Marine predstavil izvenkrmi motor s 627 KM). Četverica zadostuje, da plovilo pospešijo vse do hitrosti 70 vozlov. Da zverine ne bodo prehitro stradale, so vgradili rezervoar s 3850 litri prostornine.

Primerno je poskrbljeno tudi za posadko. Za hladno pijačo bodo skrbeli trije zamrzovalniki in dva hladilnika. Za glasno glasbo so vgradili 45 zvočnikov, ki jih poganja devet ojačevalnikov s skupno izhodno močjo 16.000 W. Na premcu je velika sedežna garnitura, ki lahko gosti pravo množico ljudi. Hidravlična miza se dvigne iz tal.

Pod centralno konzolo je majhna kabina, kjer so vsi detajli premišljeno izdelani. Na željo lastnika so vgradili tudi posebno omaro.

Če bi kdo mislil, da je plovilo namenjeno samo zabavi, se moti. Plovilo je opremljeno z številnimi držali za ribiške palice, shranjevanje ribiške opreme in hlajenju ulova. Ker je krma zasedena s štirimi motorji, so dvoja vrata za dvig tune na krov namestili na boke, ena na levo in ena na desno stran.

Tudi krmarnica je izjemna. Trije udobni sedeži omogočajo krmarju udobno pozicijo v sedečem in stoječem položaju. Za natančno navigacijo in sledenje ribi so nameščeni kar trije Garminovi monitorji iz serije 8000.

Osnovna cena plovila se začne pri 1 mio EUR. Za dodatno opremo na željo kupca pa lahko očitno doseže kar dvakratnik.

Vsako leto prvi dan navtičnega salona Boot v Dusseldorfu poteka izbor Evropskega plovila leta. Kot že več zadnjih let, je bila tudi letos med nominiranci slovenska jadrnica.

V kategoriji posebnih jadrnic je bila nominirana jadrnica Seascape 24, lanskoletno novost iz slovenske ladjedelnice. Prejela je prestižno nagrado Evropsko plovilo leta 2017 v kategoriji specialnih jadrnic.

Izbor Evropsko plovilo leta opravljajo novinarji 11 najbolj prestižnih evropskih navtičnih revij. Vsa plovila morajo testirati na dveh različnih lokacijah in nato oceniti, katero novo plovilo, ki je prvič zaplulo v lanskem letu, si je zaslužilo naziv Evropsko plovilo leta. Izbor poteka ločeno v kategoriji jadrnic in motornih plovil. Jadrnice so razdeljene na pet skupin. Poglejmo si kdo so letos zmagovalci v posameznih kategorijah:

V kategoriji družinske jadrnice si je letos naziv Evropsko plovilo leta prislužila jadrnica RM970. Konkurenti v kategoriji so bili še: Django 12.70, Ikone 7.50, Jeanneau 51 in Sunbeam 22.1.

Med hitrimi potovalnimi jadrnicami se je najbolje izkazala jadrnica Pogo 36. Konkurirali  so ji: Dehler 34, Grand Soleil 58, J 112 E inOfcet 32.

V razredu Luksuzne potovalne jadrnice si je laskavi naziv prislužila jadrnica Oceanis Yacht 62. Izkazala se je za boljšo od Bestevaer 45 ST Pure, Garcia 52 Exploration, Italia 12.98, in X4.

Med večtrupnimi jadrnicami je zmagal katamaran Outremer 4x. V vetru, ki je pihal s hitrostjo 12 in 15 vozli je dosegal hitrosti med 11 in 13 vozli ter prehitel konkurente: Lagoon 42, Lucia 40, Nautitech Open 46 in Tricat 30.

V razredu posebne jadrnice pa je zopet kraljevala slovenska jadrnica Seascape. Tokrat z modelom Seascape 24, ki je pokazal nadvlado nad Bihan 6.50, Easy To Fly, Scow FR 18 in Spirit 47CR.

Včeraj zvečer je ciljno črto pred Les Sables d'Olonne prečkal tretji tekmovalec, Francoz Jeremie Beyou.

V cilj je priplul ob 19:40 uri. Za zmagovalcem Armel-om Le Cleac'h-om je zaostal štiri dni, tri ure, dve minuti in 54 sekund in osvojil tretje mesto.

40 letni Francoz je na regati nastopil že tretjič. V letih 2008-09 in 2012-13 je moral odstopiti že v prvih tednih po štartu zaradi tehničnih težav. V tretje mu je uspelo pripluti okoli sveta v 78 dneh 6 urah 38 minutah in 40 sekundah. Tudi tokrat se je boril s tehničnimi problemi na plovilu a očitno so mu izkušnje ter odločenost pomagale, da je uspešno priplul do cilja.

Anglež Alex Thomson je po njegovem prihodu v cilj priznal, da je na regati pogosto trepetal, da se mu bo Jeremie približal ali pa ga celo prehitel. Zavedal se je, da ima Francoz veliko izkušenj z oceanskimi regatami. Med drugim je zmagovalec regate La Solitaire du Figaro, Francoske serije oceanskih regat z enočlansko posadko.

Jeremie Beyou je letos tekmoval z jadrnico iz leta 2010, ki je bila za letošnjo regato opremljena s hidro krili. Prva tri mesta so tako zasedli tekmovalci, ki so imeli jadrnice opremljene z letošnjo noviteto. S hidro krili plujeta še Jean-Pierre Dick na četrtem inPieter Heerema na 17. mestu. Med sedmini jadrnicami opremljenimi s hidro krili sta bila še Sebastien Josse in Morgan Lagraviere, ki pa sta žal morala odstopiti.

V naslednjih 24 urah bodo v cilj pripluli še trije tekmovalci. Kot smo že omenili, trenutno na četrtem mestu pluje Jean-Pierre Dick. Do cilja ga loči še 260 nmi in pluje s hitrostjo 14 vozlov. Z zaostankom 60 nmi pluje Yann Elies, dodatnih 40 nmi pa zaostaja Jean Le Cam.

Sidranje je ob nepoznavanju fizikalnih zakonitosti, na katerih temelji, lahko uspešno zgolj po naključju. Podrobno bomo predstavili in obrazložili vse dejavnike, ki vplivajo na uspešnost sidranja, da vam bo pri sidranju za vselej jasno kaj počnete in zakaj.

Delavnica bo trajala 90 minut. (60 min predavanje + 30 min debeta s predavatelji). Potekala bo v ustrezno opremljeni predavalnici v Poslovni stavbi Brdo (Cesta na Brdo 85, Ljubljana).

Število mest je omejeno!

Prijavi se na delavnico 

Na vaš elektronski naslov, ki ga boste navedli v naročilu, bomo poslali predračun za plačilo abonmaja.
Mesto na delavnicah si zagotovite s plačilom predračuna!

Število mest je omejeno!

Proizvajalca električnih avtomobilov Tesla poznamo že vsi. Vemo da so to električna vozil visokih zmogljivosti. Kako bi pa izgledala Tesla jahta?

Pri snovanju jahte je šlo podjetje Tesla še dlje, kot pri proizvodnji avtomobilov. Vozila je potrebno priključiti na električno omrežje, da se napolnijo baterije, medtem, ko bo jahta samozadostna in se bo s pomočjo morja in sonca sama polnila z električno energijo. Jahta bo imela vgrajeno posebno hidroelektrično turbino, ki bo proizvajala električno energijo na podoben sistem jo proizvaja sistem regenerativnega zaviranja. Turbina bo nameščena pod trupom plovila in bo proizvajala energijo, ko bo voda tekla skoznjo. Dodatno električno energijo bo proizvedla s pomočjo solarnih panelov, ki bodo nameščeni na strehi plovila.

Jahto, ki v dolžino meri 40m, je oblikoval Dhruv Prasad. Je inovativna, drzna in futuristična, kar je logično za Teslin izdelek.

Fotogalerija: Tesla Model Y

Prva nesreča se je zgodila ladji Virginia 1, ki je plula jugozahodno od otoka Caballo. Na njej je bila enajstčlanska posadka. V eni izmed kabin je izbruhnil požar. Dim je hitro zajel celo ladjo. Kljub naporom posadke, da bi požar omejili in pogasili, se je ta hitro razširil in ladje ni bilo več možno rešiti. Šest članov posadke se je vkrcalo na reševalni splav, peterica pa v reševalni čoln. Zaradi slabega vremena se je reševalni čoln prevrnil in eden izmed članov posadke je umrl zaradi izčrpanosti. Preostali štirje brodolomci so se uspeli držati prevrnjenega reševalnega čolna in zdržati, da je do njih priplula ribiška ladja ter jih rešila. Kasneje so nadaljevali tudi iskanje preostalih članov posadke, ki so se rešili v reševalni splav. Do sedaj jih še niso našli.

Druga nesreča se je zgodila pri otoku Bahol. Ladja Meridian Tres je plula iz mesta Cebu City proti kraju Layte. Ladja se je prevrnila. 28 članov posadke so rešili, en pa je pogrešan. Ladja se je prevrnila, ker je močan veter prevrnil kontejnerje, ki so bili na krovu. Ladja je zgubila ravnotežje, se prevrnila in potonila. V nezgodi so takoj posredovala tri plovila, ki so plula v bližini ter uspela rešiti vse razen enega člana posadke.

Vir: PhilippineCoastGuard

Lada, učiteljica joge iz Zagreba, je na poletno noč pred devetimi leti iskala prenočišče na Biševu. Ponudil ji ga je ladijski kuhar Lucijo. Pripravil ji je medeno hobotnico in Lada je z njim ostala na otoku. Njun otoški raj pa vsako poletje zmoti 100.000 turistov, ki na gliserjih pridrvijo v Modro špiljo. Lada in Lucijo zato ustanavljata mestni odbor, ki bo združil vse biševske otočane. Mestni odbor bi otok prinesel zastopnika v komiškem občinskem svetu, ki zdaj mimo otočanov odloča o usodi Biševa.

Mezzo Porat, glavno pristanišče Biševa, v poletni sezoni zasede tudi do 2000 obiskovalcev dnevno, ki si pridejo ogledat znamenito biševsko Modro Špiljo. Glavni otoški pomol je tako blokiran, zaradi česar Biševljani ne morejo več pristajati na otoku ali z njega odpluti. To jim v poletnih mesecih povzroča velike preglavice, saj so življenjsko odvisni od dnevnega priobalnega ribolova.

Na Biševu stoji tudi stara osnovna šola, ki je delovala do leta 1963. Ta šola zdaj razpada, ker jo je država zanemarila. Devet let je bila v najemu pri eni od hrvaških farmacevtskih firm, ki se je obvezala, da bo šolo obnovila, a jo je pustila propasti. Zdaj je šola prešla v last komiške občine, ki bi rada v njej uredila turistični object. Lada in Lucijo pa se zavzemata, da bi otok dobil šolo v uporabo vsaj v zimskem času. Mestnemu odboru bi lahko nudila zatočišče in postala družabno in administrativno središče otoka.

2. epizoda bo objavljena v ponedeljek, 23. januarja 2017 na: https://iotok.eu/sl/epizoda/2