Novice

Alex Thomson je kot drugi jadralec uspešno zaključil letošnjo regato Vendee Globe. Ciljno črto v Les Sables d'Olonne je prečkal danes ob 7:37 uri (UTC) zjutraj.

Za zmagovalcem Armel-om Le Cleac'h-om je zaostal 15 ur 59 min in 29 sekund. Pred zadnjim prečenjem je sicer zaostajal le 35 nmi, nato pa se je moral obrniti proti jugovzhodu in veter je polnil jadra z leve strani. Ker je imel zlomljeno desno hidro krilo, je plul počasneje, kot zmagovalec.

Alex Thomson je na plovbi okoli sveta preplul 27.636 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala 15,39 vozla, dosegal pa je tudi hitrosti plovbe preko 30 vozlov. Postavil je nov rekord v solo plovbi v 24 urah. V enem samem dnevu je preplul 536.81 nmi, kar je dve milji več od dosedanjega rekorda Francoisa Gabarta.

Tretji jadralec Jeremie Beyou bo po predvidevanjih v cilj priplul v ponedeljek 23.1.2017.

Danes ob 15:37 uri (UTC) je ciljno črto pred Les Sables d'Olonne v Franciji kot prvi prečkal Francoz Armel Le Cleac'h in postal zmagovalec letošnje regate Vendee Globe.

Za plovbo okoli sveta je potreboval 74 dni, 3 ure, 35 minut in 46 sekund. S svojim dosežkom je postavil nov rekord regate, ki ga je na regati 2012/13 postavil prav tako Francoz Francois Gabart. Njegov dosežek je izboljšal za 3 dni 22 ur in 41 minut. Le Cleac'h je preplul 24.499,52 nmi s povprečno hitrostjo 13,77 vozla.

Po prihodu v cilj je povedal: "Uresničile so se moje sanje. To regato sem želel zmagati že pred 10 leti, ko sem končal kot drugi. Zame je to perfekten dan. Moja ekipa je bila enkratna. Pravi sanjski tim. To je tudi njihov dan. Zelo sem vesel za Alexa, ki bo osvojil drugo mesto. Zelo naporno je bilo pluti, ker mi je bil stalno za petami. Regato mi je zelo otežil".

Trenutno na drugem mestu pluje Anglež Alex Thomson. Do cilja ga loči še zadnjih 90 nmi. Pluje s hitrostjo okrog 9 vozlov, zato ga v cilju pričakujejo v desetih urah. Na tretjem mestu pluje Jeremie Beyou. Do cilja ga loči še 650 nmi.

D74 : Arrival of the winner : Armel Le Cléac'h... by VendeeGlobeTV

Sinoči se je na Ljubljanskem gradu zbralo več kot sto jadralcev in jadralk, predstavnikov jadralnih klubov, ljubiteljev jadranja, partnerjev Jadralne zveze Slovenije ter predstavnikov strokovne javnosti in medijev. Prireditve so se udeležili tudi generalni direktor direktorata za šport Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Boro Štrumbelj, župan mestne občine Ljubljana, Zoran Jankovič, župan Občine Piran, Peter Bossman, župan Občine Izola, Igor Kolenc, ter namestnik generalnega sekretarja za tekmovalni šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije, Blaž Perko, ki so dobitnikom čestitali tudi osebno.

V Jadralni zvezi Slovenije smo nadvse ponosni na naše jadralce. Olimpijske igre so bile za Jadralno zvezo Slovenije več kot zelo uspešne, prinesle so tisto pravo popotnico in navdih za priprave na 18. sredozemske igre ter seveda na nov olimpijski cikel za Tokio 2020.

Poleg tega uspehi v mladinskih in prehodnih razredih zagotavljajo optimizem. S primerno strategijo razvoja mladinskih razredov posameznih klubov in Jadralne zveze Slovenije smo prepričani, da bodo uspehi tudi v bodoče stalnica tako v mladinskih kot v članskih olimpijskih razredih s ciljem odličnih uvrstitev na poletnih olimpijskih igrah leta 2020. Na naslednjih olimpijskih igrah je naš cilj nastopiti v štirih razredih ter se vsaj v dveh razredih boriti za medaljo. Za uvrstitev na olimpijske igre se bomo borili v naslednjih razredih: finn, 470 ženske, 470 moški, 49er, laser standard, laser radial in jadranje na deski RS:X. V tem duhu si bomo prizadevali tudi v Sloveniji organizirati evropska in svetovna prvenstva v prehodnih in olimpijskih razredih ter skupaj s sponzorji zasnovati kakovostne dogodke, ki bodo povečevali prepoznavnost vseh partnerjev.

Za nami je torej še eno zelo uspešno in hkrati prelomno leto v slovenskem jadranju, saj smo z izjemnimi dosežki naših jadralcev zagotovo zaznamovali športno dogajanje, ko smo na največjih mednarodnih športnih dogodkih Slovenijo postavili na najvišje stopničke, kar je veliko priznanje za naša dolgoletna prizadevanja ter hkrati velika odgovornost za prihodnje delovanje jadralne zveze.

Najboljše jadralke in jadralci leta 2016: Alja Petrič (JK Jadro, Koper)

Najobetavnejša jadralka v razredu optimist:  Špela Hajdinjak (JK Burja, Izola)

Najboljša jadralka v razredu optimist: Daniel Cante (JK Izola, Izola)

Najboljši jadralec v razredu optimist: Toni Vodišek (Kite Klub Koper, Koper)

Priznanje za vrhunske dosežke

V razredu formula kite je v kategoriji do 18 let blestel Toni Vodišek, ki je postal evropski in svetovni mladinski prvak.

Rok Verderber in Klemen Semelbauer (Jahtni klub Portorož, Portorož)

Najboljša jadralca med mladinci

Leto poprej svetovni prvak v razredu optimist Rok Verderber in Klemen Semelbauer sta tokrat tekmovala v prehodnem mladinskem razredu 29er ter že osvojila bronasto odličje na evropskem prvenstvu Eurosaf Youth.

Nik Pletikos (Jahtni klub Portorož, Portorož)

Priznanje za vrhunski dosežek

Na svetovnem prvenstvu je v razredu laser radial je osvojil srebrno medaljo.

Peter Janežič in Anže Podlogar (Jadralni klub MIPC, Ljubljana)

Najobetavnejša mlada jadralca

Kot aktualna mladinska svetovna prvaka razreda 29er na ISAF Youth, sta se Peter Janežič in Anže Podlogar preselila v olimpijski razred 49er, kjer sta že v prvem letu opozorila nase z odličnim jadranjem.

Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat, Portorož)

Najboljši jadralki

Osvojili sta bronasto odličje na evropskem prvenstvu v razredu 470, na olimpijskih igrah v Riu pa pokazali najvišjo raven jadranja, posebej takrat, ko sta tako prepričljivo dobili finalno regato, na koncu pa v skupnem seštevku zasedli odlično šesto mesto.

Vasilij Žbogar (JK Burja, Izola)

Najboljši jadralec

Osvojil je srebrno odličje na olimpijskih igrah v Riu v razredu finn, kar je njegova že tretja olimpijska medalja po dveh osvojenih v razredu laser  – srebro v Pekingu 2008 ter bron v Atenah 2004. S tem je okronal svojo pogumno odločitev za menjavo jadralnega razreda, kar je uspelo le redkim jadralskim legendam. Na teh olimpijskih igrah je bil tudi zastavnoša celotne slovenske reprezentance, poleg tega pa so ga najboljši jadralci sveta izbrali za svojega predstavnika v komisiji športnikov pri mednarodni jadralni zvezi World Sailing.

Zlato jadro Jadralne zveze Slovenije: Vasilij Žbogar (JK Burja, Izola)

Zlato jadro JZS

Vasilij Žbogar je kot prvi v zgodovini Jadralne zveze Slovenije prejel tudi posebno priznanje Jadralne zveze Slovenije –  Zlato jadro!

Posebna priznanja jadralne zveze Slovenije: Igor Lah

Priznanje Sekcije za velike jadrnice

“Ptica sokol je v strmoglavem letu najhitrejše živo bitje na Zemlji. Z jadrnico, ki nosi ime te ptice, je bil najhitrejši na svetu že leta 2013, lani pa je uspeh ponovil. V razredu RC 44, enem najprestižnejših jadralnih razredov, je za krmilom jadrnice stal Igor Lah, ki prejme priznanje sekcije za velike jadrnice za dosežke v letu 2016. Igor je s svojo mednarodno posadko osvojil naslov svetovnega prvaka na prvenstvu, ki je maja potekalo v španskem mestu Sotogrande, ob tem pa je postal tudi skupni zmagovalec RC 44 Championship Tour za leto 2016.”

Adriatic Europa – Dušan Puh Sailing Team

Posebno priznanje JZS

“Prav posebne zasluge za prepoznavnost slovenskega jadranja in njegovo medijsko odmevnost v tem prostoru zagotovo pripadajo jadrnici, ki nosi njegovo ime. Jadrnica Adriatic Europa je lani obplula vsaj pol jadranske obale in ob slovenskih polnila tudi številne italijanske in hrvaške medije. S številnimi zmagami tako v tujini, kot na domačih regatah je poskrbela za izjemno medijsko prepoznavnost slovenskega jadranja na področju Jadrana. Legenda slovenskega jadranja in krmar Dušan Puh, vodja projekta Gašpar Gašpar Mišič in posadka jadrnice Adriatic Europa prejmejo posebno priznanje Jadralne zveze Slovenije.”

Priznanja za trenersko delo:

Siniša Hrvatin (Rok Verderber in Klemen Semelbauer)

Andrej Janežič (Anže Podlogar-Peter Janežič)

Tomaž Čopi (Tina Mrak in Veronika Maracrol)

Jure Žbogar (Vasilij Žbogar)

Priznanje za vodenje slovenske reprezentance na OI 2016  v Riu:

Trevor Millar

Veliko jadro Jadralne zveze Slovenije:

Mirko Bogić

Veliko jadro JZS

Lansko leto smo v Jadralni zvezi Slovenije želeli podeliti nagrado za življenjsko delo na področju jadralnega športa Mirku Bogiću, pa smo si rekli, poleti bo dočakal 100 let – mu bomo nato hkrati čestitali in podelili to prestižno nagrado. Vendar današnjega dne, na žalost, ni dočakal. Poleti je v Piranu le 14 dni po spoštljivo dočakanih 100. letih preminil.

Prof. Mirko Bogić je in bo predstavljal jadranje v njegovi neokrnjeni in izvirni podobi. S svojim znanjem in dobrohotnostjo je naučil jadrati mnoge Slovence, ki so prihajali na njegove tečaje jadranja v Piran. Napisal je številne članke, priročnike in knjige o  jadranju, pomorskih veščinah, vremenu in sidriščih na Jadranu. Mnogim ljudem je približal jadralni šport, ker ga je znal povezati z naravo in svojo neizmerno ljubeznijo do morja. Njegova jadralna doba je veliko daljša od povprečne starosti ljudi, saj je jadral neprekinjeno več kot 90 let.

Leta 1949 je bil ustanovitelj prvega slovenskega jadralnega kluba, Jadralni klub Ljubljana, prek katerega je tekmoval in dosegel več kot sto zmag tako na domačih kot mednarodnih regatah. Kapitan Bogić je s svojim delom in karizmo postal in bo ostal legenda slovenskega jadranja.

Podjetje GRAND je oblikovalo, testiralo in napovedalo – največjega in brez pretiravanja – enega izmed najlepših modelov, ki vključuje GRAND-ove dolgoletne izkušnje in najsodobnejše trende v ladjedelništvu. Izjemna plovnost in ogromen rezervoar (300l) ter ogromno število dodatnih elementov, naredijo gumenjak G850 čoln, ki je primeren za dolgo plovbo in daljša potovanja.

Gumenjak v svojo dolžino meri kar 8,5 metra. Njegova širina dosega 2,95m, nosilnost čolna pa 2000 kilogramov. Priporočljiva moč, ki naj bi poskrbela za kar 18 potnikov, znaša spodobnih 300 konjskih moči.
G850 v predstavitvenem filmu, nosi YAMAHIN izvenkrmni motor z močjo 300 konjev!

Čoln je dobavljiv v večih različnih barvnih kombinacijah – najpogosteje pa v beli ter v belo-črni kombinaciji, že njegova osnovna oprema pa vključuje:

- tubuse iz Hypalon materiala,
- popolnoma novo volansko konzolo CL-21 s sedežem na sprednji strani,
- oknom in vetrobranskim steklom,
- dvojno sedežno konzolo SD-21 z dvema zložljivima sedežema,
- sprednjo plastično stopničko z dvema bitvama za priveze,
- vgradni sistem za gorivo s 300 litrskim rezervoarjem,
- elektro paket, ki vsebuje navigacijske luči, kalužno črpalko, električno sireno, nadalje pa še stikala na konzoli, akumulatorska stikala in komplet inštalacijo.

Na zadnjem delu vključuje tudi ograjice iz nerjavečega jekla za večjo varnost potnikov in dve ojačani bitvi za vleko smučarja.
Poleg pestre opreme, ki jo čoln vsebuje v standardni izvedenki, ponuja Grand še raznolike možnosti dodatne opreme, ki se dodaja po željah in potrebah kupca.

Dodatne možnosti so Grand Lux oprema, električno sidro z mehanizmom, vgradni hladilnik, odstranljiva mizica z nastavki za skodelice, nadgradnja oblazinjenega dela z drugimi materiali in barvami, pokrivalo čolna in pokrivala konzol, set za tuširanje s 100 litrskim rezervoarjem in še veliko več.

Ključne ideje in filozofija novega RIB gumenjaka G850:

– Nov razred čolna (precej višji od G650)
– Izredna plovnost
– Brezkompromisna zanesljivost, zmogljivost in varnost
– Možnost uporabe dvojnih motorjev (2 x 200 KM), kar je lahko še posebej pomembno za profesionalno uporabo (Obalna straža, reševalci, policija, pomoč v nesrečah)
– Veliko prostora v notranjosti čolna
– Sposobnost za daljša potovanja (izjemna plovnost, rezervoar za gorivo – 300 l, sistem za spiranje)
– Visoka stabilnost, plovnost in nosilnost
– Priložnost, da bi dosegli nov segment zahtevnih kupcev, za katere G650 ni dovolj in zahtevajo večji in boljši RIB gumenjak s sodobnim videzom, večjo nosilnostjo in ostalimi značilnostmi izjemne zmogljivosti
– Dodatki – velika sedežna površina na blazinah na premcu in zadaj, hladilnik, miza z umivalnikom, sistem za spiranje v notranjosti konzole
– Sodoben dizajn in vrhunska raven ergonomije

KLJUČNE INFORMACIJE:

Dolžina: 850cm
Širina: 295cm
Premer tube: 60cm
Teža gumenjaka: 1200kg
Nosilnost: 2000kg
Število potnikov: 12 oseb
Motor - priporočeno: 300KM
MAX moč motorja: 400KM

PREDSTAVITEV GUMENJAKA: http://moto-nautika.com/listings_portfolio/grand-golden-line-g850/

KONTAKT:
+386(0)2 629 04 00
+386 (0)31 386 951
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

OSTALA PONUDBA: http://grandboats.si

Po 24.000 preplutih miljah okrog sveta bo odločitev o zmagovalcu padla po zadnjem prečenju.

Armel Le Cleac'h in Alex Thomson sta tik pred ciljem letošnje regate Vendee Globe. Britanec je v zadnjih dneh nadomestil večino prednosti, ki si jo je Francoz nabral na dolgi plovbi okoli sveta. Med njima je le še 40 nmi, do cilja pa ju loči le še 350 nmi. Trenutno plujeta v smeri severovzhod proti Angleškemu kanalu v šibkih vzhodnih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo med 10 in 12 vozli. Kmalu bosta morala prečiti in smer plovbe spremeniti proti jugovzhodu, proti cilju v Les Sables d'Olonne, kjer sta bitko začela pred 73 dnevi. Trenutna vremenska napoved po prinesla nekoliko močnejše vetrove, vendar šele, ko se bosta ponoči bližala francoski obali. Trenutno plujeta s hitrostmi okrog 13 vozlov. Zaostanek bo Thomson težko nadomestil. Po prečenju mu bo veter pihal v levi bok. Ker ima zlomljeno desno hidro krilo, bo v prednosti Le Cleac'h.

Včeraj sta uspešno obplula rt Horn še dva jadralca. Pri med njima je bil Alan Roura, 12 ur kasneje pa še Rich Wilson. V južnem Pacifiku plujejo le še štirje jadralci. Roura, 23 letni Švicar je rt obplul prvič in delil svoje občutke: »Plul sem le 2 nmi stran od rta. Pihal je veter s hitrostjo 33 vozlov. Morje je bilo podivjano, a vseeno je bilo veličastno. Povsod so me spremljali albatrosi. Morje je bilo črno in belo. Čeprav ni bilo sonca, je bilo nebo enkratno. Oblaki so bili temno sivi, veter je pihal v sunkih. Bil sem na koncu sveta. Rt Horn je najjužnejša točka na celini in je prav enkratna. Ta trenutek mi bo ostal večno v spominu. Obpluti rt Horn je sveti gral vsakega jadralca in sedaj sem tu. Moj izziv je uspel. Preplul sem Južni ocean. Mislim na vse tiste, ki so morali regato zaključiti preden so pripluli do tu. Ponosen sem, da je meni uspelo. Fantastično je!«

Videoposnetek plovbe Le Cleac'h-a in Thomsona posnet z letalom Falcon Francoske mornarice:

Survol de Banque Populaire VIII et Hugo Boss... by VendeeGlobeTV

V nedeljo zvečer se je v Veli luki na otoku Korčula zgodila pomorska nesreča. Zaradi močnega vetra je trajekt trčil v svetilnik ter potopil barko, ki je bila na bližnjem privezu.

Trajekt Korčula, ki pluje na liniji Split – Vela luka na otoku Korčula, je imel težave pri manevriranju v luki. Močan bočni veter je močno oteževal pristajanje. Kapitan je bil prisiljen izvesti nekaj odločnih manevrov, ki pa vseeno niso bilo dovolj za pristanek brez težav. Ob 21.30 uri, ko je poizkušal pristati, je močan sunek vzhodnega vetra potisnil trajekt preblizu obale. Z nadvodnim delom je trčil v luški svetilnik ter ga poškodoval. Da bi stabiliziral plovilo, je kapitan S.M.  izvedel nekaj odločnih manevrov, ki so povzročili nastanek visokega krmnega vala. Le ta je potopil manjše plovilo, ki je bilo privezano na bližnjem privezu. K sreči v času nesreče na njem ni bilo nikogar. Trajekt in svetilnik sta poškodovana in potrebno bo izvesti popravila.

Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta v petek s trenerjem Tomažem Čopijem in njuno ekipo v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani razgrnili načrte, ki jih v naslednjih treh leti vodijo h končnemu cilju, olimpijskim igram leta 2020 v Tokiu.

Olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol sta najpomembnejšo preizkušnjo v njuni skupni jadralski karieri, olimpijske igre v Riu z nekaj grenkega priokusa končali na šestem mestu in dokazali, da sodita v vrh olimpijskega jadranja. Z zmago v regati za medalje sta uspešno zaključili svoj nastop v Riu. Po nekajmesečnem premoru se vračata na regatna polja in nadaljujeta svojo športno pot. S svojo ekipo so razgrnili načrte, ki jih v naslednjih treh letih vodijo h končnemu cilju olimpijskim igram v Tokiu. Ekipi se je sredi junija lani pridružil Peter Kunc, ki skrbi za psihološko pripravo. Za dobro fizično pripravljenost deklet sta zadolžena kondicijska trenerja Andrej Kocjan in Iztok Butinar, za boljšo regeneracijo po napornih treningih in regatah in preventivo pred poškodbami pa fizioterapevtka Mirjam Ivančič.

Slovenski jadralki sta zimske mesece posvetili fizičnim pripravam, prvi treningi na morju so predvideni v februarju. Že konec marca bosta odpotovali na Majorko, kjer se bosta pomerili na regati za pokal Princese Sofije, konec aprila pa sledi regata svetovnega pokala v jadranju v francoskem Hyeresu. Njuna sezona se bo nadaljevala z evropskim prvenstvom razreda 470, ki bo letos maja potekalo v Monaku. Vrhunec letošnje sezone načrtujeta na svetovnem prvenstvu razreda 470, ki bo med 7. in 15. julijem potekalo v Solunu v Grčiji. Glavni cilj je poseči po medalji, s katero bosta dopolnili serijo uspehov z evropskih prvenstev. Konec oktobra pa ju čaka še regata na Japonskem, kjer bosta prvič zajadrali na prizorišču olimpijskih iger v Tokiu leta 2020.

Tekst: Polona Marinček; Foto: Veronika Žitko

Po 6 dneh in 17 urah zopet v civilizaciji. Od Las Palmasa na otoku Gran Canaria do zelenortskega otoka Sao Vicente je bilo potrebno prepluti 874 nmi. Po planu in vremenskih kartah naj bi za pot potreboval 7 dni in 15 ur, pa se je očitno izšlo bolje.

"Pravzaprav bi lahko bil v zalivu že vsaj 7 ur prej, a se nisem želel izpostavljati in vpluti okoli polnoči v zaliv, v katerem kar mrgoli neoznačenih na pol potopljenih ladij in še česa drugega, kar je opisano v raznih forumih in v Imrayevem priročniku. Zato sem zadnjih 12 ur plul počasi in samo z enim jadrom.", je dejal Jasmin, po uspešno zaključeni prvi etapi plovbe.

Na plovbi se je srečal z vsemi vremenskimi pogoji. Od brezvetrja do močnega vetra, ki pa k sreči ni presegel 26 vozlov. Valovi so bili večinoma dolgi in visoki, zadnja dva dni pa nekoliko krajši, višina pa se je ves čas spreminjala. Ko se je odpravil na pot, so ga najbolj skrbeli valovi, ki prihajajo od zadaj, se pravi iz smeri severovzhoda ali severozahoda. Ti valovi povzročajo velike obremenitve krmila in avtopilota, zaradi česar se krmilo lahko odlomi. Večji del poti so ga spremljali ravno vetrovi in valovi, ki si jih ni želel. K sreči je jadrnica zdržala obremenitve brez zapletov. Dneve samotne plovbe si je krajšal z ribolovom. Bil je zelo uspešen. Na njegov trnek so se ujele tune, palamide, mahi-mahi in še nekatere druge. Za okusno in svežo večerjo je bilo poskrbljeno.  Ker je bil ulov obilen, mu je fileje uspelo shraniti v zamrzovalniku in si jih bo lahko privoščil, ko mu bo ribiška sreča obrnila hrbet.

"Videl sem veliko delfinov. Skoraj vsak dan so me spremljali v skupinah, v katerih je bilo med 20 in 50 delfinov. Videl sem tudi dva velika kita. Mimo mene sta plavala na razdalji 400m. Prišla sta na površje, zajela zrak in zopet izginila v globine oceana. Leteče ribe so stalnica. Zvečer padajo kar same na barko in jih zjutraj suhe vržem nazaj v morje."

Planiran postanek na kapverdskih otokih, pred prečkanjem Atlantika naj bi bil kratek. Jadrnico je bilo potrebno ponovno oskrbeti z zalogo, Jasmin, pa si je moral nabrati novih moči. Večjih težav pri plovbi mimo zahodne Afrike ni imel. Nagajal mu je le avtopilot. Pravilno je deloval, le ko je bil prižgan motor, zaradi česar se je bilo potrebno odpovedati nekaj uram spanca in delo opraviti na roke. Po pristanku na otoku Sao Vicente, mu je napako uspelo odpraviti. Pogledati je bilo potrebno v "možgane" avtopilota, ga vrniti na tovarniške nastavitve, ter ponovno pripraviti za plovbo. Dan po pristanku, je ugotovil, da mu nagaja stikalo za vžig motorja. Napako je uspel odpraviti naslednji dan. Jadrnica je bila pripravljena za prečkanje in Jasmin je že nestrpno pričakoval odhod: "Moje počutje, zdravstveno in psihično je čudovito. Na otoku ne bom ostal dolgo, morda le dva dni, saj je otok povsem Afriški in težko se je varno sprehajati po njem. Za njih si bogataš, že če imaš v žepu samo 100 dolarjev. Ko bom nadaljeval svojo 2100 NM dolgo pot čez Atlantski ocean,  proti Karibom, pa se zopet javim in sporočim, kako sem preplul Atlantik."

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

3. del - Zapuščanje varnega zavetja

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov

Pred leti je podjetje Seven Marine predstavilo izjemno zmogljiv izvenkrmni motor, ki je razvil neverjetnih 557 KM. Tokrat so presenetili z novim modelom, ki razvije še 70 KM več.

Seven Marine 627S je izvenkrmni motor, ki ni namenjen zgolj profesionalcem na raznih dirkaških tekmovanjih. Gre za produkcijski motor z izjemno veliko močjo in je namenjen rekreativnim uporabnikom. Pri izdelavi uporabljajo najnovejšo znano tehnologijo in številne inovacije, ki so za to pet let staro podjetje nekaj povsem vsakdanjega.

Model 627 je enako kot 557 izdelan iz aluminija.  V8 blok motorja ima prostornino 6,2l. Namenjen  je predvsem za uporabno na težjih plovilih, katerih dolžina se giblje okrog 40 čevljev in več. Z raziskovanjem novih tehnologij, so uspeli iz motorja iztisniti več moči in večji navor. Prenovili so izgorevalno komoro v kateri plini izgorevajo bolj učinkovito. Rezultat je 810 Nm navora pri 3000 obratih. Moč motorja je povečana pri vseh obratih, poraba pa je zmanjšana. Pospeševanje in doseganje najvišje hitrosti plovbe je hitrejše. Model 627 se zavrti vse do 5.500 obratov v minuti, kar je 100 več kot model 557. Za motor zadostuje že gorivo z 89 oktani, lahko pa mu primešamo do 10% etanola. Poleg goriva potrebuje tudi izjemno veliko količino zraka. Vsako minuto ga potrebuje kar 28.000 litrov. Izdelati so morali popolnoma nov sistem za dotok zraka, za separacijo vodnega pršca in soli ter njegovo hlajenje.

Ker trg izvenkrmnih motorjev v svetu močno narašča in postaja pravi trend, bo ta izjemno močan motor sigurno našel svoje kupce. Da bo motor poleg moči tudi eleganten, ga prebarvajo po željah kupca. Vanj lahko vgradijo tudi 615 led luči, ki bodo poskrbele za osvetljevanje nadvodnega in podvodnega dela z več kot 16.000.000 barvami.

Tehnični podatki:

Za varno plovbo je dobra priprava ključnega pomena. Pred izplutjem se moramo dobro pozanimati, kaj vse nas lahko doleti od izplutja do pristanka. Tudi če smo profesionalni pomorščak s številnimi izkušnjami in se na plovbo dobro pripravimo, pa nas na dolgih plovbah lahko hitro preseneti vreme. Vremenske razmere niso natančne zato moramo pričakovati nepričakovano. V videu si lahko pogledate, kako je profesionalna posadka kontejnerske ladje dobro pripravila ruto plovbe preko Atlantskega oceana. Kljub upoštevanju območij nizkega zračnega pritiski, ki so se jim hoteli izogniti, so se na polovici poti vremenski pogoji močno spremenili in pluli so v visokih valovih, ki so povzročali močno zibanje in guganje ladje. Kako izgleda plovba v 8-10 m valovih si poglejte v videu.