Novice

V zadnjih petih letih poslušamo o eni najbolj revolucionarnih novosti v navtiki, o krilih, na katerih plovila skoraj letijo.

Krila (fiols) niso novost, ki je bila odkrita pred kratkim. Prvo praktično uporabo smo zasledili že v poizkusih po drugi svetovni vojni vendar, ki pa niso vodili v nadaljnja raziskovanja in množičnejšo uporabo. Večinoma so bili priča različnim bolj ali manj uspešnim poizkusom. Leta 1990 je podjetje Hobie Cat začelo izdelovati plovilo TriFoiler, ki je bilo sposobno pluti s hitrostjo preko 35 vozlov. Prototip TrFoiler-ja, ki sta ga izdelala brata Dan in Greg Ketterman je postavil hitrostni rekord, ki je znašal 43.55 vozla na progi dolgi 500m. Leta 2001 je jadralec Brett Burvil namestil krilo na svoje plovilo razreda Moth in zmagal na Svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Uporabo kril so v tem razredu kasneje prepovedali. Lata 2008 je francoski Hydroptere prebil hitrostno mejo 50 vozlov in postavil rekord s 51.36 vozla na progi dolgi 500m. Dve leti kasneje je Vestas Sailrocket 2, ki je bil zgrajen le z namenom postavitve novih rekordov, dosegel hitrost 65.45 vozla.

Po letu 2010 so ogromno denarja v razvoj kril, vložila moštva, ki tekmujejo v Pokalu Amerike. Septembra 2012 v Aucklandu je ekipa Team New Zealand na testih s svojim katamaranom opremljenim s krili v realnem vetru, ki je pihal s 17 vozli dosegla hitrost plovbe 40 vozlov, kar je več kot dvakratnih hitrosti vetra. Od leta 2015 je uporaba kril v Pokalu Amerike postala stalnica. Nameščena so na katamarane v razredu AC72 in AC45f.

Kot vidimo, je bila do sedaj uporaba kril več ali manj izjema. Uporabljali so jih na eksperimentalnih, večtrupnih plovilih. Letos pa prihaja Vendee Globe, kjer bomo prvič videli množično uporabo kril na enotrupnih jadrnicah. Na regato, ki se bo pričela 6.11.2016 je prijavljenih 29 tekmovalcev in vsi bodo jadrali na jadrnicah opremljenimi s krili.

Uporaba kril ni samoumevna. Imajo svoje prednosti in slabosti. Odgovora na vprašanja ali uporabiti krila ali ne še ni. Na papirju številke kažejo v prid uporabi. Ker krila povzročijo, da se plovilo v vetru poravna in nekoliko dvigne iz vode, naj bi to omogočilo 10-15% višjo hitrost plovbe pri plovbi z vetrom. Pri plovbi v veter so krila nekoliko manj učinkovita. Jadrnice potrebujejo vsaj 12 vozlov realnega vetra, da se izenači dodaten vodni upor, ki ga med plovbo povzroča krilo.

V 30 letni zgodovini regate plovbe okrog sveta smo srečali številne spremembe na plovilih. Nekatere so bile zaradi varnosti, večina pa zaradi doseganje višjih hitrosti plovbe in postavitve novega, rekordnega časa plovbe okoli sveta. Na prvi solo regati brez postanka okrog sveta je zmagovalec Titouan Lamazou za plovbo potreboval 109 dni in 8 ur. Leta 2013, na zadnji regati Vendee Globe, pa je zmagovalec Francois Gabart poteboval le še 78 dni in 2 uri. Čas je kar 25% boljši. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je dolžina regate, ki jo je preplul Francois Gabart 20% daljša, kot je bila dolžina plovbe na prvi regati. Skratka gre za izjemno izboljšanje časa.

Krila ali angleško foils, imajo pri plovbi podobno vlogo kot krila pri letenju letal. Imajo dva ključna dela, ročico ali gred in konico. Ročica je le del krila, ki drži konico na svoji poziciji. Ključni element je konica, element, ki zagotavlja vzgon. Hitreje kot pluje plovilo, bolj učinkovita je. Opravlja dve funkciji. Dviguje plovilo iz vode, zaradi česar se zmanjšuje upor plovila v vodi, ter pomaga hidravlični kobilici. Skupaj namreč skrbita, da plovilo pluje čim bolj vertikalno, oziroma zmanjšujeta nagib plovila, ki ga povzroča sila vetra na jadra. Bolj kot je jadrnica vzravnana, večja je površina jader v veter in zaradi tega višja hitrost plovbe. Pri plovbi v krmo se hitrost zaradi kril poveča za dva vozla, pri plovbi v veter pa je učinek nekoliko manjši. Krila poleg omenjene funkcije zmanjšujejo tudi guganje plovila, ga stabilizirajo. To je izjemnega pomena pri plovbi z avtopilotom, ker povečuje varnost plovbe.

Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Krila niso tako učinkovita pri plovbi z vetrom in še manj pri plovbi v šibkih vetrovih. V tem primeru je učinek zaviranja plovila zaradi upora kril enako velik, če ne celo večji od vzgona, ki ga krila proizvedejo.

Na letošnji regati Vendee Globe 2016 bo nastopilo 29 skipperjev. Prav vsa plovila bodo opremljena s krili. Vi razen enega imajo vgrajeno že drugo generacijo. Le plovilo Hugo Boss, angleškega skipperja Alexa Thomsona ima vgrajeno prvo generacijo, ker se je pri testiranju poškodoval del trupa, kjer so krila vgrajena in mu niso mogli pravočasno vgraditi druge generacije.

Delovanje kril na plovilu Safran francoskega skipperja Morgan-a Lagravier-a, ki bo nastopil na regati Vendee globe v novembru, si lahko pogledate v spodnjem videu.

Z današnjim dnem se pričenja največji navtični sejem v Srednji Evropi - Biograd Boat Show! Zato tudi odlična novica za vse ljubitelje navtičnih dogodivščin; poleg vseh razstavljenih plovil, boste letos imeli možnost testne vožnje z RANIERI Voyager 19S. Izkoristite priložnost, poiščite razstavni prostor podjetja MOTO-NAUTIKA, ali rezervirajte brezplačno vstopnico na spletnem naslovu: http://moto-nautika.com/osvojite-vstopnico-za-biograd-boat-show-2016

RANIERI VOYAGER19S
Če iščete okreten in lahek čoln, bo Ranieri Open Line Voyager 19S zagotovo prava izbira. Dogodivščine kar čakajo, da se podate na njih, pri tem pa vam bo Voyager 19S zagotovo pomagal. Kljub nekoliko krajši dolžini kot Voyager 20, pa lahko tudi ta model s svojo dolžino 5,65m sprejme do 7 ljudi. Povabite svoje prijatelje, krenite iz obale in se prepustite toku. Osnovna oprema tega modela vključuje med drugim oblazinjeno ploščad za sončenje spredaj, navigacijske luči, klop z zložljivim naslonjalom, trup bele barve, teleskopsko lestev, ograditev iz nerjavečega jekla in mehansko krmiljenje.

Za koga so primerni modeli Ranieri Open Line?

- za popolne začetnike in izkušene navtike, ki želijo plovilo nad 4,55m dolžine
- za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora
- nudi nezahtevno vzdrževanje
- so sorazmerno nizke teže (odvisno od dolžine modela) in primerni za prevažanje s prikolico in osebnim avtomobilom
- široka volanska konzola, primerna za vse, ki želijo dodatne navigacijske instrumente
- dodatna možnost priročne mizice, ki se sestavi iz ležalne ploščadi v sprednjem delu plovila
- nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila – primerno tudi za družine z manjšimi otroki
- H.I.S.-sistem trupa, za vse, ki želijo vodljiv in stabilen čoln

Spremljajte tudi Facebook stran (www.facebook.com/moto.nautika), saj lahko z malo sreče prav vi zadenete BREZPLAČNE vstopnice za letošnji BBS sejem v Biogradu!

Sidrna vrv in sidrna veriga

Od sidrne vrvi oziroma sidrne verige pričakujemo, da bo vlekla sidro paralelno z morskim dnom, da bo enostavna za shranjevanje, spuščanje v vodo, dvigovanje na krov in da zmanjša vplive sunkov vetra in valov na sidro in na plovilo. Tem zahtevam ustrezajo vrv (najlonska ali iz kompozitnih materialov), veriga ali kombinacija. To so homogeni materiali, kar pomeni, da so njihove fizične lastnosti enake po njihovi celotni dolžini (teža na dolžino, elastičnost, moč vrvi,..).

Kadar tako vrv ali verigo napnemo med dvema točkama, se oblikuje v obliki parabole z izjemo, da je njen najnižji del nekoliko bolj raven. Matematične enačbe o obnašanju takšne povezave so stare že več stoletij. Sidranje je le poseben primer, ker je ena točka povezave na morskem dnu, zato del povezave leži na morskem dnu, ter ena izmed točk, kamor je pripeta povezava, je premična (plovilo se zaradi sile vetra in valov premika). Da bodo izračuni kar najbolj natančni moramo sprejeti nekaj predpostavk. Predvidevamo, da smo sidrali pravilno in sidro drži. Elastičnost vrvi ali verige in sila trenja na morskem dnu je minimalna. Sila s katero vleče plovilo je konstantna. Ravnotežno točko dosežemo, ko je sila s katero vleče plovilo enaka sili teže vrvi ali verige.

No pa se posvetimo matematiki. Najprej se dogovorimo o oznakah in parametrih, ki jih bomo uporabljali pri izračunih.

Primer delovanja različno velikih sil na sidrišču:

h=5m (globina morja), l=15m (dolžina verige), m=2,5 kg/m (debelina verige 11mm)

1. F=0; Kadar v sidrišču ni vetra in valov ima sidrna veriga obliko črke L. Veriga visi vertikalno s plovila do dna, preostali del pa leži na dnu.

2. F=100N; Plovilo se pomakne nazaj. Del verige, ki je ležal na dnu, se dvigne in tvori krivuljo. Vlečna sila na sidro ostaja horizontalna in je enaka F. Zadrževalna sila sidra se ne spremeni.

3. F=Fk; Sila, ki deluje na sidro doseže kritično mejo (med 520 in 1200N). Celotna veriga je dvignjena z dna. Tangenta sile na mesto, kjer je veriga pripeta na sidro je še vedno horizontalna, zato se zadržna sila sidra ne spremeni.

4. F>Fk(1000N – 2200N). Vlečna sila na sidro v točki, kjer je s sponko povezano z verigo ni več horizontalna. Ročica sidra se začne dvigovati. Zdržna sila sidra se začne zmanjševati.

5. F>>Fk; če vlečna sila močno naraste nad mejo Fk, se veriga skoraj poravna v ravno linijo. Zdržna sila sidra se močno zmanjša. Sidro začne orati nato pa ga izvlečemo.

Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?

Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša  Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti  ni mogoče  silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.

Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?

Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša  Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti  ni mogoče  silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.

Kolikšno dolžino verige potrebujemo za varno sidranje?

V nasvetih za varno sidranje 1. del smo že napisali priporočljive dolžine sidrne verige, sidrne vrvi ali kombinacije za varno sidranje. Zakaj je potrebno uporabiti predlagane dolžine smo napisali v prejšnjem odstavku, sedaj pa si poglejmo še izračune.

Če poznamo m (teža verige na 1m), h (globina vode kjer sidramo), F (sila, ki vleče verigo), potem je dolžina verige, ki jo ta sila dvigne z dna enaka ld. Pri tej dolžini je sila, ki deluje na sidro že horizontalna.  Ld=/H2+2F*x/m.

Obratno lahko izračunamo najvišjo silo Fk pri kateri bo sila na sidro še horizontalna:

Kot vidimo, je sila linearno povezana s težo verige in s kvadratom dolžine. Če na primer težo verige povečamo, da namesto 8mm vzamemo 10mm debelo verigo, se Fk poveča za 44%. Če povečamo dolžino verige, ki jo imamo v vodi za 41% (/2), se Fk poveča za 2x. Seveda vsaka pozitivna sprememba ima tudi nekaj negativnih. Če uporabljamo debelejšo verigo, bomo ves čas pluli z dodatno težo, če podaljšamo verigo, bo radij kroženja plovila na sidrišču večji.

Iz dobljenih enačb lahko izračunamo priporočljivo razmerje dolžine sidrne verige glede na globino vode v kateri sidramo, ki ha lahko označimo z N. 

Primer: debelina verige 8mm (teža 1,4 kg/m), sila F=900 N

Iz tabele je razvidno, da mora biti razmerje pri plitvejši vodi večje, kot pri globlji.

S kolikšno silo lahko obremenimo sidrno verigo ali vrv?

Vsaka še tako dobra veriga ali vrv se pretrga. Do tega pride, kadar je sila, ki deluje nanjo prevelika. Sila, ki je tako velika, da povzroči pretrganje, imenujemo pretržna sila. Poglejmo si pretržne sile tipičnih navtičnih verig in vrvi namenjenih sidranju in kolikšno silo lahko prenesejo.

Pretržne obremenitve verig različnih debelin in njihova teža:

* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca.

Pretržne obremenitve vrvi različnih debelin:

* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca, material,...

V naslednjem poglavju se bomo posvetili heterogenim vrvem (kombinaciji vrvi in verige, dodatne uteži na verigi).

Preberite tudi:

Teorija sidranja 1.del

Teorija sidranja 2.del

Teorija sidranja 4. del

Teorija sidranja 5. del

Teorija sidranja 6. del

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/

2.800 navtičnih milj Atlantika, več kot 300 jadrnic, 2.500 jadralcev

Start regate: 20.11.2016, Las Palmas, Kanarski otoki
Cilj regate: Santa Lucia, Karibsko otočje

Cilj ekipe: varno prepluti ocean in biti hitrejši kot  15 dni, 1 ura, 53 minut, kar je čas neuradnega jadranskega rekorda

KAJ JE ARC 2016?

Atlantic Rally ARC je tradicionalna čezoceanska jadralska regata, ki je bila prvič organizirana leta 1986 v organizaciji Royal Ocean Racing Club-a (RORC). Start regate je 20. novembra v Las Palmasu na Kanarskih otokih, s ciljem v Rodney bay-u na Santa Luciji v Karibih.

VSAKA POMOČ V OBLIKI FINANČNEGA POKROVITELJSTVA OZIROMA V OPREMI IN MATERIALU JE VEČ KOT DOBRODOŠLA

Za podporo se vam že v naprej zahvaljujemo!

Just Perfect Y.C. ARC Sailing team

• Sandi Fon - Skipper
• Nenad Petrovčič - Skipper

Posadka:

• Branko Volenik
• Boštjan Leban
• Jure Primec
• Gašper Zupančič
• Josip Bekavac
• Boštjan Škerlj

Medijski plan in PR

TISKANI MEDIJI:

INTERNETNI MEDIJI:

TV – RADIO (javljanja in reportaže):

SOCIALNA OMREŽJA:

-  Facebook, Instagram, Twitter

Pokroviteljstva:

Kontakti

Organizator: Just Perfect Yachting Club, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., www.justperfect-sailing.com, Tel: + 386 51 604 395

- Nenad Petrovcic, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Tel: + 386 41 690 621

- Sandi Fon, skipper, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., Tel: + 386 51 604 395

Slovenska ladjedelnica Elan bo postavila nove standarde pri gradnji hitrih potovalnih jadrnic. Prva plovila iz serije GT bodo iz proizvodnje linije prišla še to jesen.

Prva iz serije GT, ki bo zaplula bo jadrnica Elan GT5. Izdelana je na osnovi hitre jadrnice S5. Tako kot prva iz serije GT, bodo tudi ostali modeli oblikovani na osnovi trupov iz serije S, imeli pa bodo več udobja za sproščeno, hitro in enostavno jadranje. Za optimalno oblikovanje plovil so porabili več let raziskav in naredili več študij. Pri gradnji bodo uporabili vse tehnike, ki so plod lastnega znanja pri razvoju hitrih jadrnic, dodali pa jim bodo prednosti in udobje velikih jadrnic. Kar se tiče oblikovanja, plovnih sposobnosti, varnosti in udobja bo serija GT unikatna na trgu plovil.

Prva jadrnica GT5 je izdelana na osnovi jadrnice S2. V dolžino bo merila 40 čevljev (12m). Oblikovana je za jadranje z majhno posadko. Že dva jadralca lahko enostavno upravljata s plovilom. Vrvi za spuščanje, dvigovanje in nastavljanje jader so pri krmarju, zaradi česar srednji del krova ostaja prazen in omogoča varno gibanje posadke. Jadrnice bodo opremljene z veliko kopalno ploščadjo in možnostjo namestitve hladilnika in žara na krmi, kar vidimo le na velikih jadrnicah. Premec krova in bočni prehodi bodo prostorni in nudili dovolj prostora za uživanje na soncu. Na samem premcu bo dovolj prostora za namestitev udobne blazine za sončenje dveh do treh oseb.

Tudi notranjost plovila bo enako unikatna. Poskrbeli so za najboljšo izkoriščenost prostora, tako za namestitev posadke, kakor tudi shranjevanje opreme. Ker je krov salona dvignjen, je povsod stojna višina preko 2m. Še celo v toletnem prostoru je 2m. Velike steklene površine v notranjost prepuščajo veliko naravne svetlobe, številna okna pa omogočajo zračnost. GT5 bo možno naročiti v dvo ali tro kabinski različici. Imeli bo eno kopalnico z ločeno tuš kabino, ter opcijo za namestitev dodatnega WC-ja v prednji kabini.

Kljub temu, da je do pričetka naslednje regate Volvo Ocean Race še leto dni, priprave na regato potekajo izjemno intenzivno.

Prejšnji teden je organizator objavil novico, da se za regato trenutno gradi osem jadrnic Volvo Ocean 65s. Vse naj bi bile na red za plovbo v mesecu maju naslednjega leta. Če sklepamo po objavi, lahko naslednje leto na regati pričakujemo osem ekip. Nekatera imena udeležencev so že znana iz prejšnjih regat, nekatera pa bomo verjetno izvedeli v kratkem.

Takoj po prevzemu plovil, jih bodo ekipe začele intenzivno testirati in pripravljati za regato, ki se bo pričela oktobra 2017. Da bodo jadrnice in ekipe pripravljene na 45.000 navtičnih milj dolgo plovbo, bodo v juniju ali juliju naslednjega leta organizirali transatlantsko regato. Flota jadrnic bo nato odplula v Cowes na otoku Isle of Wight v Angliji. Udeležili se bodo »Leg Zero«, ki bo nekakšna predetapa regate Volvo Ocean Race 17-2018. Del te etape bo tudi regata Rolex Fastnet Race, ki je 600 nmi dolga preizkušnja. Regata se prične v mestu Cowes na jugu Anglije. Flota mora pluti po Angleškem kanalu proti zahodu do otoka Bishop Rock, nato pa preko Keltskega morja do otoka Fastnet na jugu Irske. Ko obplujejo legendarni otok s svetilnikom, se obrnejo proti vzhodu, zopet preplujejo Keltsko morje in skozi Angleški kanal zaplujejo v cilj v mestu Plymouth na jugu Anglije. Po zaključeni regati Fastnet, bo flota odplula v Lizbono na Portugalskem, kjer bodo ostali do pričetka regate v oktobru in tako zaključila predregato »Leg Zero«.

Da je regata Fastnet zahtevna preizkušnja, dokazuje tudi nesreča maxi jadrnice Drum leta 1985, ki se je na regati prevrnila. Posadko v kateri je bil tudi znani pevec skupine Duran Duran, Simon Le Bon, so morali z jadrnice evakuirati s helikopterjem.

Pretekli vikend je v Benetkah Maxi Jena zabeležila dve zmagi, Adriatic Europa drugo in peto mesto, posadka Megenergije četrto in šesto.

Regate v sklopu Veleziane so se pričele v soboto z Venice Hospitality Challange na kateri so sodelovale vabljene maxi jadrnice, ki na regati nastopajo pod pokroviteljstvom beneških hotelov. Že na tej regati je preglavice tekmovalcem in organizatorjev delal močan tok, posledica močnega plimovanja, ki je v prvem poskusu starta odnesel vse sodelujoče preko startne linije. Po ponovljenem startu sta se najbolje izkazali edini slovenski jadrnici koprski Maxi Jena in Adriatic Europa. Kljub temu, da je bila Adriatic Europa najmanjša jadrnica v floti, je vodilni sledila vse do cilja.

Sledila je Velezianina, regata zmagovalcev vseh kategorij Veleziane 2015 na jadrnicah Elan 210, kjer je nastopila štiričlanska posadka Megaenergije. Štajerci so se v obeh odjadranih plovih in tudi v skupnem seštevku uvrstili na četrto mesto.

Obe sobotni regati je zaznamovalo lepo sončno vreme, termični veter hitrosti okoli 6 vozlov in močni tokovi, ki so dosegali od enega do dveh vozlov. Tokovi pa so še večji pomeni igrali na nedeljski Veleziani, kjer je bilo v oblačnem in delno meglenem vremenu vetra bistveno manj.

Prve težave so se za jadralce začele že po obratu razbremenilne boje pred vhodom v beneško laguno, kjer so jadrnice v šibkem vetru morale premagovati nasprotni tok. Vodeče jadrnice z Maxi Jeno na čelu, ki so ji na obratu boje sledile Pendragon, Porto Piccolo, Ancilla Domini, Adriatic Europa, Idrusa in Megaenergija so v prvem delu regate tok še nekako premagovale, pravi boj z njim pa začele šele na prehodu iz kanala Sv. Nikole v kanal Sv. Marka. Večina drugih jadrnic, med njimi tudi Any Wave in Il Moro di Venezia je obtičala že na vhodu v laguno, nobena od preostalih sto osemdesetih pa ni dosegla niti prehodnega cilja na polovici proge.

Vodeče tri so v nespremenjenem vrstnem redu prijadrale do cilja, Adriatic Europa pa je obtičala v brezvetrju z nasprotnim tokom v kanalu Sv. Marka, kjer sta jo ujeli Idrusa in Megaenergija. Do cilja se je med njimi bil tesen boj za mesta od 4 do 6 s številnimi spremembami vrstnega reda. Ob izkoriščanju rahlih sapic je pomembno vlogo igrala tudi spretnost pri sidranju, saj so se vse tri večkrat zasidrale, da jih tok ne bi odnašal nazaj prosti stratu. Nazadnje je četrto mesto pripadlo največji med njimi Idrusi, peto Adriatic Europi in šesto najmanjši Megaenergiji, med tem ko je Ancilla Domini zaostala in do časovne omejitve dosegla le prehodni cilj.

Vir: JZS.si; Uroš Žvan, Sekcija za velike jadrnice JZS; Foto: Maxi Jena

Pretekli vikend je v Dalmaciji potekala Viška regata, kjer je slovenske barve častno zastopala jadrnica Generali.

Na prvi etapi iz Splita proti Visu je jadrnice gnal močen jugo, ki je pihal tudi s tridesetimi vozli, na nedeljskem povratku proti Splitu pa so jadrnice startale z zmerni jugozahodnikom, medtem ko je v Splitu pihala rahla burja. Oba plova je zmagala reška jadrnica Molo Longo Tutta Trieste, ki je tako slavila tudi skupno zmago. Generali, ki je v prvem plovu zaostala še za Olo v drugem pa za Marino Kaštela se je na koncu z dvema tretjima mestoma zavihtela na drugo v skupni razvrstitvi.

Vir: JZS.si; Uroš Žvan, Sekcija za velike jadrnice JZS; Foto: Regatna jadrnica Generali

Hrvaška se je znašla pred sodiščem v Bruslju zaradi diskriminacije pri prodaji ribolovnih dovoljenj.

Hrvaška že dolga leta diskriminira turiste oziroma tujce od domačih prebivalcev, ki želijo kupiti ribolovno dovoljenje. Sedaj se je znašla pred sodiščem v Bruslju, ki ji je izdal opomin in zahteva ureditev sistema zaračunavanja dovoljenj. Pri prodaji dovoljen sta dve bistveni razliki. Letno ribolovno dovoljenje si lahko pridobijo izključno hrvaški državljani in cena dovoljenja, ki je bistveno višja za tujce. Tujci lahko kupijo največ mesečno dovoljenje. Če želijo loviti celo leto, morajo kupiti 12 mesečnih dovoljenj.

Primerjajmo cene dovoljenj za rekreacijski ribolov:

Tujci:

Z dovoljenjem za rekreativni ribolov ni dovoljeno loviti s harpuno in ni dovoljeno loviti tune.

Rezidenti Hrvaške (letno dovoljenje)

Če izračunamo strošek mesečnega dovoljenja za domačine je ta 40 HRK (5,33 EUR), za tujce pa (93 EUR), ali pa če tujec kupi 12 mesečnih dovoljen, je strošek 8400 HRK (1120,00 EUR) za domačine pa le 500 HRK (66 EUR), kar je 17 krat več.

Na problematiko so takoj po vstopu Hrvaške v EU opozorili tuji ribiči. Ker se hrvaška sama ni odzvala na številna prigovarjanja, je posredovala komisija evropske unije. Hrvaški vladi je izdala opomin v katerem ugotavlja, da takšno ravnaje pomeni diskriminacijo in krši načela EU. V postopku Hrvaška ni predložila dokazov, da bi tuji športni ribiči bolj ogrožali favno kot domači, zato razloga za različno zaračunavanje ni.

Hrvaška je dobila dva meseca časa, da sprejme ukrepe in sporoči evropski komisiji, kako je rešila problematiko.

Hrvaško podjetje ACI je napovedalo pričetek del za popolno obnovitev marine Rovinj.

V letošnjem letu je ACI odprlo novo marino v Slanem, sedaj pa nadaljujejo z investicijami in nameravajo prenoviti marino v Rovinju. S prenovo želijo svojim stalnim gostom, kakor tudi gostom v tranzitu ponuditi najvišji nivo storitev. Prenovili bodo valobran marine, kompleten obalni del, pontonske pomole, poglobili morsko dno in omogočilo vplutje in izplutje plovilom z ugrezom vse do 4,5m, porušili bodo hotel Park in na njegovem mestu zgradili novega.

Dela v marini se bodo pričela 1. decembra letos. Zaradi varnosti bo potrebno marino pred pričetkom del popolnoma izprazniti. Ker marina eno leto ne bo delovala, so svojim stalnim gostom ponudili možnost priveza plovila v kateri drugi ACI marini. Planiran zaključek del je v začetki leta 2018.