Novice

V prejšnjem delu smo se posvetili statičnim silam na sidrišču, sedaj pa si poglejmo še dinamične sile, ki so posledica gibanja plovila. Posvetili se bomo homogenim napravam, se pravi jekleni verigi in najlonski vrvi.

Gibanje plovila je posledica uporabe fleksibilnih materialov za privez in spremembe hitrosti vetra. Zaradi tega prihaja do gibanja plovila naprej nazaj. Zaradi inercije plovila, prihaja v priveznih vrveh do dinamičnih preobremenitev, ki so lahko nekajkrat višje kot vlečne sile, ki jih generirajo. Njihova velikost je odvisna od materiala sidrne vrvi in razlike hitrosti vetra v časovnem obdobju.

Glede na navedeno, bi bila idealna sidrna vrv vzmet. Poglejmo si, kaj se zgodi, če Sila F0 = 0 N naraste na Fg=4000 N. Spodnja slika prikazuje, kako se s časom spreminja napetost vzmeti, hitrost gibanja plovila in pozicija plovila. Glede na Newtonov zakon, se začne plovilo gibati nazaj s pospeškom. Vzmet se razteza, dokler njena napetost ne postane enaka Fg. V tem trenutku je pospešek plovila a=0, njegova hitrost gibanja nazaj v=Fg/ √(σ.m) pri čemer so Fg – sila vetra, v- hitrost gibanja plovila, m – masa plovila, σ – togost vzmeti. Na primer če vzamemo podatke Fg=4000 N, ro= 10.000 N/m in m=5000 kg, znaša hitrost gibanja v=0,18m/s (0,34 vozla). Plovilo se nato še vedno giblje nazaj z negativnim pospeškom, dokler se ne ustavi. Doseže mejno razdaljo L (0,8m) in se ustavi, ko vzmet doseže največjo napetost 2Fg. Takoj zatem se moment plovila obrne. Začne se pospeševati naprej, doseže mejno točko z najvišjo hitrostjo vmax in pospešek a=0, in se nato z negativnim pospeškom ustavlja do začetne točke. Gibanje je sinusno in se ponavlja ciklično. Vrednosti vseh parametrov se spreminjajo zaradi upora vode. Ker je hitrost gibanja majhna, je zmanjšanje vrednosti parametrov majhno. V zelo dolgem obdobju, bi se gibanje zaradi upora vode prenehalo.

V realnosti sunki vetra ne dosežejo najvišje hitrosti v trenutku in njihova hitrost ne ostane enaka, temveč se spreminja. Če temu ne bi bilo tako, potem to ne bi bili sunki vetra, temveč veter a konstantno hitrostjo, ki pa se je zvišala. Bolj realen model je, če privzamemo, da je graf hitrosti vetra oblike trapeza. Določimo lahko čas naraščanja hitrosti vetra, dolžino trajanja najvišje hitrosti vetra in nato čas zmanjšanja hitrosti vetra. Poglejmo si kaj se zgodi, če sila vetra F0 = 0 naraste na Fg=4000 N v času 5 sekund. Največja prenapetost vrvi se zaradi tega zmanjša za 10% glede na prejšnji model  in upor vode že ima vpliv na sile. Pri težjih plovilih prihaja do večjih prenapetosti vendar variacije ne presežejo 20%.

Dinamične sile za sidrno verigo

Vzemimo primer, da je plovilo s težo m=5000 kg zasidrano na globini 5m, da je dolžina verige 55m in njena debelina znaša 8mm. Predpostavimo, da veter že piha in povzroča silo 1000N, pričakujemo pa sunke vetra, ki dosegajo dvakratno hitrost in zato povzročajo štirikrat višjo silo. Po formulah iz prejšnjega dela lahko izračunamo kritično silo F=3930N, ki bo celotno verigo dvignila z morskega dna. Zato bi moralo sidro zdržati silo f=4000N preden bi popustilo.

Kot vidimo v sliki, spremembe parametrov niso več sinusne. Razlog je nelinearnost razmerja med pozicijo plovila in silo. Najvišje prenapetosti so zaradi tega višje (kot bi bile pri vzmeti). Dosežejo vse do 16.000 N, ker je kar 4 krat več kot statična sila, ki jih generira. Sila je tako velika, da je že blizu pretržne sile verige in možnost, da bo sidro pričelo orati je velika. Kot sile s katero bi veriga vlekla sidro bi narasel na 4 stopinje. Tudi če bi v morje spustili dodatnih nekaj metrov vrvi nebi pomagalo dosti. Če bi na primer dolžina verige znašala 100m, bi to zadoščalo le, da bi bil kot sile na sidro še vedno enak 0 stopinj, največja sila pa bi še vedno znašala 11000 N. Če za izračun upoštevamo, da sunek ne naraste v trenutku, vendar v času 5s, znaša najvišja sile 13500 N, močno pa se zmanjša tudi kot sile, ki deluje na sidro.

Pri gornjih izračunih je upoštevana naravna vendar majhna elastičnost jeklene verige. Če je ne bi upoštevali, bi bile največje prenapetosti neskončne.

Dinamične sile najlonske sidrne vrvi

Če privzamemo prejšnje podatke in verigo zamenjamo z najlonsko vrvjo debeline 18mm, bo slika sile, hitrosti gibanja plovila, premikov plovila in kota sile na sidro naslednja:

Iz slike lahko vidimo, da je obnašanje najlonske vrvi bistveno bolj podobno idealni vzmeti. Problem ostaja velik kot sile s katero vrv deluje na sidro in znaša 4,5 stopinje. Kljub temu lahko trdimo, da bo v solidnem morskem dnu in dobrem sidru, sidro držalo plovilo.

Zaključek

Ker ima sidrna veriga zelo majhno elastičnost, je nevarnost da se strga večja. Pri močnih sunkih vetra moramo prav tako kot pri uporabi najlonske vrvi dolžino močno podaljšati, če želimo, da sidra ne bomo izvlekli. Najlonska vrv je varna za sidranje zaradi svoje elastičnosti, moramo pa uporabiti zelo dolge vrvi, da sidra ne izvlečemo. V manjših sidriščih pa je uporaba dovolj dolge vrvi skoraj nemogoča.

Preberite tudi:

Teorija sidranja 1.del

Teorija sidranja 2.del

Teorija sidranja 3.del

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/

Slovenska ekipa Just Perfect, ki jadra na regati Atlantic Rally for Cruisers (ARC) 2016 je prvi dan plula izjemno uspešno. Z jadrnice Lady Nor se nam je javil skipper ekipe Sandi Fon in strnil vtise s plovbe prvih 24 ur.

Dan 1:

Po odličnem startu smo se prebili v ospredje in se dolgo vozili med vodilnimi barkami, vozili tja do pozne noči, ko pa smo prišli izza otoka Gran Canaria, smo kot večina ostalih padli v orkansko bonaco in se z njo borili naslednjih 18 ur. Nastala je totalna zmešnjava, eni naprej, drugi nazaj, gor dol…

Bonca oz. mrtvo morje na oceanu je nekaj posebnega in lep pogled na obzorje, ko vidiš, da se vsa ta gmota lahko ustavi, a ko mrtvo morje ziba jadrnice kot male igračke, in ko te postavi v podrejeno pozicijo, si nemočen in lahko le čakaš.

Posadka deluje super, 6-urne straže nam ne delajo preglavic in morala je, kljub težkemu dnevu, OK.

Noč 2:

Ura je 03:45, zadnjih 8 ur zopet jadramo, končno smo se uspeli potegniti iz žepa brezvetrja in na polno nagnjeni z nasmehi “orcamo” v veter s povprečno hitrostjo  blizu 9 vozlov, še vedno v “naši” že na štartu predvideni smeri severne rute. Odločili smo se, da kljub neobetavni vetrni prognozi vztrajamo na tem kurzu, saj lahko le v tej smeri pridobimo nazaj nekaj časa, ki smo ga izgubili v včerajšnji  bonaci. Če bi obrnili na jug, predvidevamo, da bi izgubili časovno preveč in tudi vremske karte, ki ji prejemamo s satelita, nam za enkrat kažejo, da so na jugu šibkejši vetrovi. V naslednjih urah bomo videli, če smo se odločili prav.

Več sledi…

Na regati Vendee globe poteka že 16 dan plovbe. Včerajšnji, 15 je bil usoden za francoskega jadralca Vincent-a Riou-a.

Francoz je predvčerajšnjim plul izjemno dobro in nadomestil nekaj milj za vodilnim Alex-om Thomson-om. Nato pa je prišlo do poškodbe na njegovi kobilici in prisiljen je bil odstopiti praktično na istem mestu, kot je moral odstopiti na regati leta 2012/13. Ponoči je spremenil smer plovbe in zaplul proti Cape Town-u v Južnoafriški republiki, kjer bo poizkušal popraviti plovilo, da se bo lahko vrnil nazaj v Francijo. Je drugi tekmovalec, ki je uradno odstopil. Okvara kobilice je pred dnevi stala uvrstitve tudi Bertrand-a de Broc-a, ki je odstopil kot prvi. Tanguy de Lamotte, kot tretji tekmovalec s poškodovano jadrnico, uradno še ni odstopil. Pluje nazaj v Francijo, kjer bo popravil poškodovan jambor in nato ponovno krenil na pot.

Kaj se je zgodilo Vincent-u Riou-u?

V ponedeljek zjutraj je Francoz lovil vodilno trojico jadralcev. Plul je zelo hitro in zmanjševal svoj zaostanek. Bil je že na poti iz Brazilije proti rtu Dobrega upanja v Južnoafriški republiki.  Dan prej je trčil v neznan plavajoč predmet v vodi, ki mu je dvignil eno izmed krmil. Sprva je misli, da ni utrpel nobenih poškodb jadrnice. Že nekaj ur po trku je začela kobilica oddajati čudne zvoke in povzročati tresljaje. Hrup in tresenje se je stopnjevalo preko noči. Ker so pihali vetrovi s hitrostjo med 25 in 30 vozli, njegova hitrost plovbe pa je znašala med 19 in 20 vozli, ni imel možnosti, da bi preveril, kaj se dogaja z njegovo kobilico in ohišjem. Šele zjutraj, ko so se vremenske razmere nekoliko umirile, je Vincent uspel izvesti potrebne teste, da bi njegova tehnična ekipa lahko povedala, kaj se je zgodilo. V pregledu so ugotovili, da se je v trku poškodovala os hidravlične kobilice oziroma plastični nosilec, ki os iz titanija drži v ohišju in omogoča premikanje kobilice. Nadaljevanje plovbe s takšno napako, bi verjetno vodilo v izgubo kobilice.

Nesreča, ki se je zgodila Francozu je veliko razočaranje za zmagovalca regate iz leta 2004. Trenutno pluje v zmernih pogojih. Veter piha s hitrostjo okrog 14 vozlov in trenutno ni v nevarnosti. Njegova tehnična ekipa ga bo napotila v luko, kjer bodo popravili plovilo in mu omogočili varno vrnitev v Francijo.

Trenutna situacija

Včeraj je imel težave s krmilom tudi Sebasten Josse. Tudi on je trčil v predmet v vodi, ki pa mu je k sreči le poškodoval eno izmed krmil. Moral se je ustaviti in popraviti nosilec krmila. Popravilo mu je vzelo dobre štiri ure časa. Zaradi okvare je zdrsnil z drugega na tretje mesto in trenutno zaostaja 188 nmi za Alex-om Thomson-om, ki vodi. Pred zasledovalcem Armel-om Le Cleach-om ima 102 nmi prednosti. Četrti je Morgan Lagraviere s 400 nmi zaostanka. Vodilna sedmerica jadralcev pluje proti vzhodu in se že bližajo zahodnemu rtu južne Afrike, rtu Dobrega upanja. Prepluli so že približno četrtino poti. Plujejo v zmernih vetrovih in dosegajo hitrosti plovbe okrog 18 vozlov.

V pristanišču Portsmouth v Angliji so našli podvodno bombo iz druge svetovne vojne.

V pristanišču na jugu Anglije so poglabljali dno pristanišča, zaradi prihoda nove super letalonosilke Kraljeve mornarice. Med deli so naleteli na podvodno bombo, nemške proizvodnje, iz druge svetovne vojne. Bombni eksperti so jo varno odstranili, ter jo odpeljali 1,5 m vzhodno od otoka Wight, kjer so izvedli kontrolirano detonacijo. Zaradi varnosti so pristanišče v tem času zaprli za ves promet.

Dela v pristanišču potekajo zaradi prihoda dveh novih letalonosilke HMS Queen Elizabeth in HSM Prince of Wales, ki bosta zasidrani v pristanišču. 65.000 tonski ladji sta največji, ki sta bili zgrajena za Kraljevo Angleško mornarico do sedaj. Zaradi njunega prihoda so morali poglobiti dno kanala, ki vodi do pristanišča, za en meter.

Gran Turismo 46 je plovilo zadnje generacije športnih motornih jaht iz francoske ladjedelnice Beneteau. Je oblikovno všečna in športna jahta z pametno razporeditvijo in veliko možnostmi za prilagoditve po željah kupca.

Zunanjost plovila je elegantna in športna. Ima trdo pomično streho, ki jo odpremo ali zapremo s pritiskom na gumb. Pod njo je eleganten odprt salon, ki je povezan s krmo plovila. Če si želimo večje zaščite salona pred vremenom, se lahko odločimo za štiri krilna steklena vrata, ki bodo salon v krmnem delu zaprla. Izdelana so tako, da jih lahko v celoti odpremo in zopet povežemo salon in krmo. V desnem delu je krmarnica z elegantnim in udobnim stolom za krmarja. Sedež z deljenim sedalom je udoben za krmarjenje plovila v sedečem in stoječem položaju. Poleg krmarjevega sedeža, na sredini plovila, je še dodaten sedež, na katerem se lahko med plovbo udobno namestita dva potnika. Skrajno levo širok prehod vodi iz salona v podpalubje plovila. Salon ima veliko sedežno garnituro na obeh bokih plovila. V zadnjem delu je deljena in premična zaradi česar jo lahko primaknemo k mizi na sredini salona, ki je preklopna. Za njo lahko brez težav obeduje šestčlanska ali celo osemčlanska posadka.

V podpalubju so tri kabine. Največja lastniška je v krmnem delu in se razteza preko celotna širine plovila. Ima svojo kopalnico z ločenim tušem. VIP kabina v premcu plovila ima lahko dvojno posteljo ali pa dve ločeni postelji. Sredinska kabina v desnem delu plovila ,ima pograd, kopalnico pa si deli s prednjo kabino. Kuhinja je elegantna in čistih linij. Ima vgrajen električni kuhalnik, pečico, umivalnik, prostoren hladilnik  z zamrzovalnikom (230 l) in številne omare za shranjevanje.

Na krmi je sedežna garnitura z nastavljivim naslonom in podporo z noge. Iz sedišča lahko naredimo udoben ležalnik za uživanje na soncu. Na levi on desni sta dva prehoda na hidravlično kopalno ploščad. Nanjo lahko namestimo pomožni čoln ali jet-ski saj ima nosilnost do 350kg.  Premec plovila ima veliko sončno ploščad z bogatim oblazinjenjem. Prostora je dovolj za namestitev štirih oseb.

Za pogon plovila skrbita dva motorja. Izbiramo lahko med dvema IPS600 pogonoma ali dvema vgrajenima motorjema z Z pogonom in močmi do 400 KM. Plovilo v dolžino meri 14,78 m in v širino 4.20m. Vgrajen je rezervoar za gorivo s prostornino 900l in rezervoar za vodo s prostornino 400l.

Tehnične lastnosti:

Motorji:

Video	Fotogalerija

Več informacij na: www.as-boats.si, AS Boats d.o.o., Turnerjeva ulica 2, 2313 Fram, tel: +386 2 608 41 41, eMail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Norvežani bodo zgradili prvi podvodni tunel, ki bo lebdel v vodi. V dolžino bo meril 1,2 km in bo del povezave med mestom Kristiansand na jugu države in mestom Trondheim na severu.

Čas potovanja se bo iz sedanjih 21 ur skrajšal na borih 10. Tunel bo zgrajen iz dveh velikih cevi, ki bodo lebdele 30 m globoko v morju. Vsaka cev bo dovolj široka, da bosta v njej dva vozna pasova. Tunel se bo nadaljeval z 2,5 km dolgim lebdečim mostom. Ladijski promet bo potekal preko podvodnega tunela. Za inovativno rešitev so se odločili, ker razdalja med krajema Lavik in Oppendal, kjer bo potekala povezava, 3700m, globina fjorda pa 1300m. Če bi zgradili viseči most, bi bil ta 3 krat daljši od mostu Golden gate in skoraj dvakrat daljši od mostu Akashi-Kaikyo na Japonskem, ki je trenutno najdaljši viseči most na svetu. Izgradnja tunela in mosta naj bi bila zaključena leta 2035 in naj bi stala 25 milijard EUR.

Ruska letalonosilka »Admiral Kuznetsov« je med vojaškimi vajami v Biskajskem zalivu ostala brez pogona. Močni vetrovi in visoki valovi, ki so presegali višino 5m, so oteževali vlačilec Nikolay Chiker, da bi se povezal z letalonosilko in jo odvlekel na varno. V videu si lahko ogledate, kako so privezali ladjo na vlačilec in pričeli z vleko.

Včeraj, v nedeljo, se je v pristanišču Las Palmas na Kanarskih otokih pričela letošnja regata ARC – Atlantic Rally for Cruisers, 2700 nmi dolga transatlantska regata za potovalne jadrnice.

Regata je namenjena vsem. Udeležujejo se je otroci, družine, pari, jadralci in tudi tekmovalci. V letošnjem letu sta na regati kar dve slovenski posadki. Na jadrnici Lady Nor (more 55) je posadka Just Perfect, ki jo vodita Sandi Fon in Nenad Petrovič, na jadrnici Siberia (Hanse 575) pa pluje ekipa pod vodstvom skipperja Primoža Albrehta. Obe ekipi tekmujeta v razredu potovalnih enotrupnih jadrnic, ki tvorijo 70% letošnje flote.

Dan pred pričetkom regate nam je Sandi Fon, Skipper ekipe poslal še zadnje pozdrave s kopnega: »Živjo, naš včerajšnji team building in uradni ARC poslovilni večer je uspel v vseh pogledih. Zadnji dan priprav pred regato se bliža koncu. Za nami je ogromno delo, res kapo dol vsem, ekipni duh je na vrhuncu. Naša Lady Nor je tehnično preverjena ter do zadnjega kotička napolnjena s hrano in pijačo. Pozitivna nervoza v ekipi se stopnjuje in vsi že nestrpno pričakujemo jutrišnji dan, ko bo ob 13. uri po lokalnem času (doma je to 14:00) ustrelil top in označil start regate.«

V nedeljo je izpred pristanišča Las Palmas na otoku Gran Canaria v Atlantski ocean zaplulo 287 jadrnic s 1307 jadralci na krovu. Ob 13.00 uri po lokalnem času, jih je na zahod popeljal severovzhodni veter, ki je pihal s hitrostjo med 10 in 12 vozli. Štart se za vse ekipe ni začel dobro. Tri jadrnice so še vedno v pristanišču zaradi tehničnih težav in bodo izplule, takoj ko bodo plovila popravljena, ena izmed jadrnic, Hot Stuff pa se je morala vrniti zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v trku še pred štartom regate.

Slovenski ekipi sta krenili dobro. Posadka Lady Nor pod vodstvom Sandija Fona in Nenada Petroviča pluje na 45 mestu v skupni razvrstitvi in na odličnem drugem med potovalnimi jadrnicami. Plujejo s hitrostjo 6,8 vozla. Po 23 urah jih do cilja loči še 2570 nmi. Druga slovenska posadka Siberia trenutno pluje na 58 mestu s hitrostjo 4,2 vozla. Odločili so se za severnejšo ruto. Ker so padli v področje šibkejših vetrov, plujejo nekoliko počasneje in so v kategoriji potovalnih bark trenutno na osmem mestu.

Na prvem mest pluje jadrnica Rambler 88. Plujejo s hitrostjo 9 vozlov in so si pred zasledovalno jadrnico Dalliance pripluli že 60 nmi prednosti. Do cilja jih loči še 2470 nmi. V kolikor jim bo uspelo nadaljevati z istim tempom, jih lahko v cilju pričakujemo že 2.12.2016.

Slika 2: Štart regate pred Las Palmasom na Kanarskih otokih. 

Včeraj je v bližini pristanišča Dover v jugovzhodni Angliji prišlo do trka dveh tovornih ladij.

V izjemno slabem vremenu je ladja Saga Sky izgubila pogon in kontrolo nad plovilom. Odneslo jih je v ladijsko vleko pri kraju Verne Bank, približno 3 nmi jugozahodno od pristanišča Dover, kjer sta ladji trčili. Trup ladje Saga Sky se je poškodoval in v ladjo je pričela vdirati voda. Enajst članov posadke je Obalna straža s helikopterjem evakuiral z ladje, preostala dvanajsterica, pa je pomagala ladjo odvleči v varno sidrišče. Pristanišče Dover je zaprto zaradi izjemno močnih vetrov, ki dosegajo stopnjo 9 in slabe vidljivosti. Ladjo nameravajo odvleči v pristanišče, ko bodo to omogočali pogoji. Pred tem jo bodo pregledali inšpektorji in ocenili kakšne poškodbe je utrpel trup ladje. Reševalne službe so v pripravljenosti.

Dopolnjeno 22.11.16

Danes so ladjo odvlekli v pristanišče Dunkirk v Franciji, kjer bodo pričeli s popravili trupa. Ob 10.10 uri se je na ladjo že vkrcal pilot, ki jo bo varno pripeljal v pristanišče.

Vir: gcaptain.com; Foto: RNLI Dover/Mark Hamilton

V soboto je večina flote že preplula ekvatorialno področje Doldrums in se pognala v južni Atlantik. Najhitreje je napredoval Anglež Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss.

Njegovo jadranje je bilo izjemno hitro. Napovedovalo je nov dnevni rekord regate. Leta 2012 je Francois Gabart v Indijskem oceanu uspel v enem dnevu (24 ur) prepluti 534,48 nmi. Povprečna hitrost plovbe je znašala 22,27 vozla. S plovbo v južni ocean je Thompson nakazal, da lahko rekord ogrozi. Vreme je bilo na njegovi strani. Plul je v vetrovih, ki so pihali s hitrostmi med 25 in 30 vozli in mu omogočali plovbo s hitrostjo med 23 in 25 vozli. Plovba je bila zelo naporna in stresna, saj v takih razmerah skipperji težko spijo in počivajo. Pogosto so prisiljeni zmanjšati površino jader in s tem zmanjšati hitrost plovbe. Velike sile obremenjujejo plovilo do skrajnih mej in nevarnost, da materiali popustijo je velika.

Thompson ni odločil za zmanjšanje površine jader. S hitrim jadranjem je nadaljeval. Ob 9:35 uri pa se zgodila nesreča. Med počitkom v kabini je zaslišal glasen pok in njegova jadrnica je spremenila smer plovbe za 20°.  Trčil je v neznan plavajoči predmet. Hitro se je podal na krov in opazil, da ima poškodovano krilo (foil) na desni strani jadrnice. Vzdolž trupa je opazil dolgo riso. Kljub temu, da je bil na pragu, da postavi nov rekord v dnevni plovbi, je bil prisiljen, da zmanjša hitrost plovbe. Pregledati je moral plovilo in poškodbe, ki jih je utrpel v nesreči. K sreči je ugotovil, da plovilo ni utrpelo večjih poškodb in da lahko s plovbo nadaljuje. Nadaljevati bo moral le z levim krilom, kar pomeni, da bo plovba v vetrovih, ki bodo pihali z njegove leve, počasnejša. Kljub nesreči trenutno plovbo nadaljuje s hitrostjo, ki presega 18 vozlov.

Manj sreče pa je imel Bertrand de Broc. Z jadrnico je v neznan plavajoč predmet trčil pred obalo Portugalske. Na plovbi preko Atlantika, proti otoku Fernando de Noronha se je dvakrat potopil pod plovilo, da bi ugotovil, kakšne poškodbe je utrpel trup. Po pogovoru s svojo tehnično ekipo, se je odločil, da regato zapusti. Ugotovil je, da je velik del trupa njegove jadrnice poškodovan. Nadaljevanje plovbe ne bi bilo več varno, zato je moral sprejeti težko odločitev. Po odstopu je povedal: »Sprejeti takšno odločitev je izjemno težko. Vem, da se to zgodi enkrat v karieri, vendar je vseeno izjemno težko. Sem razočaran. Nadaljevanje plovbe v južni ocean s poškodovano jadrnico ne bi bilo smiselno.« Trenutno je zasidran na otoku Fernando de Noronha, kmalu pa bo odplul v 300 nmi oddaljeno mesto Recife na severovzhodni strani Brazilije.

Zaradi poškodbe plovila, Alex Thomson pluje počasneje. Zasledovalca Armel le Cléac'h in Seb Josse, ki sta zaostajala že 125 nmi, sta se mu v enem dnevu približala in razliko zmanjšala na 90 nmi. Kljub nesreči Thomson pluje izjemno hitro. Ob 4.00 uri zjutraj je njegova hitrost plovbe znašala 20,4 vozla, kar je bilo pol vozla hitreje od le Cléac'h-a in skoraj en vozel hitreje od Josse-a. Vetrovi pihajo s severa s hitrostjo okoli 30 vozlov. V 24 urah je Anglež še vedno najhitrejši v floti. Povprečna hitrost plovbe znaša 20,7 vozla.

V nedeljo popoldne so po pregledu podatkov ugotovili, da mu je uspelo nemogoče. Do poškodbe plovila je v 24 urah preplul do sedaj največjo razdaljo na regati, kjer pluje le ena oseba na krovu jadrnice. Preplul je 535,34 nmi. Sedanji rekord, ki ga je postavil Francois Gabart, znaša 534,48 nmi. Thomsonov dosežek, se žal ne šteje kot nov rekord, ker bi moral sedanjega preseči za vsaj eno miljo. Zmanjkalo mu je borih 259m. Sam je povedal, da mu je trenutno pomembno, da ostane na vodilnem mestu. Ko bo priplul do južnega dela Južne Afrike, bo lahko prečil in spet plul s pomočjo drugega krila, ki je še nepoškodovano.

Izjemno dobro pluje tudi Vincent Riou na jadrnici PRB. Izkoristil je področje nizkega pritiska ob Braziliji in obdržal stil z vodilno ekipo. Za Morgan-om Lagravierre-jem, ki pluje na četrtem mestu zaostaja le 2 nmi, za vodilnim Alexom Thomsonom pa 166. V vodilni sedmerici sta še Paul Meilhat in Jeremie Beyou, ki zaostajata 218 oziroma 284 nmi, medtem, ko ostali zaostajajo že preko 700 nmi.